Matoz napoveduje strožje globe: zakrit obraz ob nasilju bi lahko stal do 5.000 evrov

Za zakrivanje obraza na javnem kraju bi po zadnji različici predloga novele zakona o varstvu javnega reda in miru lahko izrekli od 200 do 600 evrov globe. Precej višja kazen bi grozila zamaskiranim nasilnežem. Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz ukrep utemeljuje z lažjim odkrivanjem storilcev, pomisleki pa se pojavljajo predvsem glede verskih oblačil in izvajanja pravil v praksi.

Predlog, ki bi uvedel splošno obveznost prepoznavnega obraza na javnih krajih, je ministrstvo med pripravo zaostrilo. Matoz je v ponedeljkovi oddaji 24ur zvečer povedal, da so prvotno predvidene globe zvišali. Posebej bi obravnavali primere, ko bi posameznik z zakritim obrazom ogrožal ljudi ali napadal premoženje: zanje je napovedal razpon od 1.500 do 5.000 evrov. Gre za predlagano ureditev, zato napovedane globe še ne veljajo.

Od prvotnega osnutka do višjih kazni

Na Domovini smo že poročali o predlogu v vladnem postopku, v katerem je bila za kršitev predvidena globa od 100 do 200 evrov. Ministrova zadnja napoved tako prinaša občutno zaostritev: najvišja globa za samo zakrivanje obraza bi bila trikrat višja.

Osnovno merilo ostaja prepoznavnost obraznih potez. Predlagatelj želi policiji in drugim pristojnim organom olajšati prepoznavanje ljudi ter preverjanje njihove identitete. Kot izhaja iz obrazložitve, o kateri je poročala STA, bi bilo odločilno, ali zakritje preprečuje prepoznavo, ne pa vrsta oblačila ali osebne okoliščine posameznika.

Pravilo bi veljalo na javnih krajih. Ta pojem zajema prostore, dostopne vsakomur, tudi kadar je dostop vezan na določene pogoje. Ureditev torej ne bi bila omejena na ulice ali protestne shode.

Kaj bi veljalo za šale, maske in verska oblačila?

Matoz je ob vprašanju o zimskih kapah, šalih in podkapah zavrnil razlago, da bi njihovo nošenje samo po sebi pomenilo prekršek. »Ne gre za tako ekstremno razlago,« je dejal v televizijskem pogovoru. Obenem je potrdil, da bi prepoved zajela tudi burko, kadar zaradi nje obraznih potez ni mogoče prepoznati.

Predlog predvideva izjeme za zakrivanje zaradi zdravja, opravljanja poklica in športnih dejavnosti ter za umetniške, kulturne ali tradicionalne prireditve. Verski razlog med izjemami ni posebej naveden. Prav razmejitev dovoljenih in prepovedanih primerov bo pomembna za razumevanje pravil v vsakdanjem življenju.

Policija bi lažje prepoznavala storilce

Minister predlog povezuje tudi s prizori nasilja iz evropskih mest, kjer zamaskirani posamezniki napadajo ljudi in uničujejo premoženje. Po njegovem zakrivanje obraza otežuje prepoznavanje storilcev s posnetkov nadzornih kamer. Lažjo identifikacijo zato predstavlja kot pomoč policiji pri preiskovanju nasilja, tatvin in ropov.

Islamska skupnost medtem opozarja, da politična razprava vzbuja vtis omejevanja javne prisotnosti muslimank. Sporna se ji zdi tudi različna obravnava verskih in nekaterih drugih razlogov za zakrivanje. Pomislek glede protestov je izrazil Jaša Jenull, ki v predlogu vidi zastraševanje. Matoz očitke zavrača in poudarja, da ostajata zbiranje in izražanje stališč dovoljena v zakonskih okvirih.

Sprememba zakona, ki velja od januarja

Slovenija je zakonodajo o javnem redu in miru letos že prenovila. Sedanji zakon ZJRM-2 je začel veljati 28. januarja, potem ko ga je državni zbor sprejel decembra lani. Nadomestil je skoraj dve desetletji staro ureditev.

Ministrstvo za notranje zadeve je ob njegovi uveljavitvi pojasnilo, da zakon med drugim podrobneje obravnava nasilno vedenje, uvaja višje globe za številne kršitve ter nekatera pooblastila dodeljuje občinskim redarstvom. Napovedana obveznost razkritega obraza bi pomenila dodatno spremembo te ureditve. Njena končna vsebina bo odvisna od nadaljnjega zakonodajnega postopka.