SDS "skrajno desna stranka"?! Z evropsko skrajno desnico ima več skupnega slovenska levica

Pri razlogih za izključevanje in odrekanje demokratične pravice stranki SDS, da v Sloveniji prevzame oblast, je na prvem mestu trditev, da gre za "skrajno desno stranko". 

Nasprotniki Janeza Janše s takšnim označevanjem njegovo stranko potiskajo v nič kaj ugledno družbo Mattea Salvinija, Marine Le Pen, Geerta Wildersa, Norberta Hoferja ter zanje podobno "spornega" Viktorja Orbana, čeprav slednji ne pripada istim političnim krogom.

Ampak, ima stranka z največjo volilno podporo v Sloveniji z naštetimi res toliko skupnega? Ali pa so te teze lansirane zgolj z namenom, da bi stranki in predsedniku prizadejale kar največ politične škode?

Pri pregledu programov tako imenovanih "skrajno desnih strank" v Evropi smo ugotovili, da imajo več skupnih prizadevanj s 75 levičarskimi profesorji, ki grozijo pred slovensko "skrajno desnico", kot pa s samo SDS. 

Kar se tiče uradne doktrine stranke SDS, dvomov ni. Ta ostaja aktivna članica Evropske ljudske stranke (EPP) in ima v Evropskem parlamentu dva poslanca. Ta sta v večini glasovanj zavezana odločitvam, ki jih predstavlja jedro politične skupine. Mogoča so določena razhajanja, ki se kažejo v odnosu do dediščine vzhodnoevropskega prostora ter pojmovanju migracij. Vendar pri teh pomislekih v EPP nikakor ni osamljena.

Za razliko od SDS ima Orbanov FIDESZ v EPP trenutno zamrznjeno članstvo, zato njegovi člani ta čas ne morejo vplivati na politiko politične skupine. Ta je glede Fideszove nadaljnje usode danes precej razdeljena, zato gre pričakovati, da se bo takšno stanje nadaljevalo. Morda več let. O kakršnih koli sankcijah proti SDS trenutno ni govora. Se pa stranki trenutno ne trudita skrivati, da sta v odličnih medsebojnih odnosih.

Preostale politične skupine, ki jih kritiki navajajo kot sestrske stranke SDS, so Svobodnjaška stranka FPÖ v Avstriji, Liga v Italiji, PVV na Nizozemskem AfD v Nemčiji  in Nacionalni zbor v Franciji. V Evropskem parlamentu večinoma pripadajo politični skupini Identiteta in demokracija. V čem se te stranke ujemajo s SDS, da ji kritiki lahko očitajo simpatiziranje s skrajno desnico?

Pred desetletjem SDS nihče ni očital skrajnosti

Še pred desetletjem je bil najhujši očitek stranki SDS, da se spogleduje z neoliberalno ideologijo. Ob izbruhu migrantske krize se je zavzela za nekoliko tršo politiko do migracij. Toda če pogledamo zadnji govor predsednika Janeza Janše na praznovanju 31. obletnice ustanovitve stranke SDS, njene vrednote ostajajo demokratične: svoboda govora, svobodno podjetništvo, človekove pravice ... Spoštovanje slovenske ustave je svetinja.

Na spletni strani SDS kot svoje osrednje točke Programa ZATE navaja:

• Za pravično sojenje (pravosodna reforma, ki bi skrajšala čas sojenja)


• Povezana Slovenija


• Dobre šole, odlična znanost, šport za vse (dopuščanje zasebnega šolstva)


• Manj za davke, več za vas


• Slovenska kultura v objemu prostosti duha


• Slovenska kmetija, slovenska družina, varna hrana


• Zavarovali bomo Slovenijo (boljše varovanje meje, prepoved burke in nikaba)


• SDS za cenejše in dostopnejše zdravstvo za vse

Izgleda kot normalen desnosredinski program, ki prav na nobenem mestu ne simpatizira z idejami tako osovraženih političnih gibanj kot sta fašizem ali rasizem. Svojo mejo v tem času kljub schengenskemu režimu dobro varujejo prav vse evropske države. Prepoved burke in nikaba je mogoče obrazložiti z dokazano boljšim vključevanjem v družbo. Čemu torej ti očitki?

Evropske radikalno desne stranke imajo veliko skupnih točk s slovensko (radikalno) levico

Ob primerjavi programov in obnašanja na mednarodnem parketu pa pridemo do zanimive ugotovitve, da se politike radikalnih (skrajnih, kot jim pravijo pri nas) desnih strank v marsičem ujemajo z zavzemanji slovenske radikalne levice.

Na področju ekonomije denimo vse po vrsti preferirajo protekcionizem pred prosto trgovino in globalizmom. Njihova mednarodna politična drža je evroskepticizem ter nasprotovanje zvezi NATO. Praktično vse so izrazito prorusko usmerjene. Tako italijanska Liga kot Nacionalna fronta, Svobodnjaki in večina ostalih nasprotujejo sankcijam proti Rusiji zaradi priključitve Krima. Govori se celo, da nekatere radikalne desne evropske stranke financira sam Vladimir Putin.



Še največ skupnih točk s Slovensko demokratsko stranko imajo evropske radikalno desne stranke pri vprašanju odnosa do nezakonitih migracij, kjer so si, ob nacionalni identitetni politiki, tudi najbolj vsaksebi s slovensko levico. A, kot smo lahko videli, imajo z Levico, Socialnimi demokrati in še kakšno drugo slovensko levo stranko precej več skupnih točk kot z desno SDS.

Prostor političnih idej se krči

Ob čisto propagandnih gre razloge, zakaj naši desničarji SDS označujejo kot "skrajno desno stranko" tako pravzaprav iskati drugje. Dejstvo je, da je zadnjih nekaj let SDS najbolj desna med slovenskimi parlamentarnimi strankami, toda vsebinsko in programsko še vedno bližje sredini kot denimo na drugi strani politične daljice to velja za Socialne demokrate in Levico. (SNS je poseben primer, zato ga pustimo ob strani). Opazi pa se tudi, da se je politični prostor v zadnjem desetletju precej sploščil. Nekoč izrazito desnosredinska EPP leze še bolj proti politični sredini in sprejema tudi nekatere socialdemokratske ideje.

Tako je prostor, ki so ga nekoč zasedale stranke EPP, ostal prazen. V boj za te volivce pa so se spustile druge stranke.

Radikalna desnica se modernizira

Potrebno je tudi razumeti, da so se nekoč skrajno desne politične stranke v Evropi precej modernizirale in posodobile svoje politične programe. Če se je še pred desetletjem v Nemčiji razpravljalo, ali ne bi morebiti prepovedali stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), je ta debata danes povsem mimo. Ta, danes v Evropi najbolj zloglasna radikalno desna stranka, je s svojo transformacijo v politično sprejemljivo stranko skorajda povzročila padec nemške zvezne vlade. Podoben proces vodi tudi Marine Le Pen v Franciji. Stranka Nacionalna fronta se je preimenovala v Nacionalni zbor in ne skriva teženj, da bi postala priljubljena tudi med volivci zmernejših stališč.

Obenem takšne stranke k pisanju svojih programov že vabijo tudi uveljavljene strokovnjake.

Pričakovati je, da se bo takšen proces v prihodnjem desetletju še nadaljeval in da bodo v članku omenjene stranke v želji po doseganju boljših rezultatov iz svojih vrst same izključile nestrpne posameznike, ki bi si prizadevali za izgon priseljencev ali dajali islamofobne izjave.

Ne gre spregledati, da je Marine Le Pen iz takratne stranke Nacionalna fronta zaradi preveč skrajnih stališč odstranila celo svojega očeta. Takšne transformacije znajo v prihodnje prizadeti predvsem stranke, ki so morebiti preveč pomaknile proti politični sredini in zanemarile stike s svojo tradicionalno volilno bazo. Med temi pa zagotovo ni SDS.