Sence Rdečih Kmerov (2. del): Bratstvo v revoluciji in mehanizmi zla
Od jugoslovanske diplomatske podpore Polu Potu do pretresljivih arhivskih odkritij Youka Chhanga o vzporednicah v totalitarnem inženiringu in mučilnih napravah.
Ko se je v Pnom Penu sredi aprila 1975 razblinil dim z opustošenih ulic, se je začelo eno najtemnejših poglavij 20. stoletja. Medtem ko je režim Pola Pota državo spremenil v laboratorij radikalnega družbenega eksperimenta, ki je zahteval od 1,7 do dva milijona žrtev genocida, je del mednarodne javnosti njegove zločine dolgo opazoval skoz
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
1 komentar
Andrej Muren
Starejši ljudje se še spomnimo, da je bil jugoslovanski režim pecej prijateljski s rdečimi Kmeri. Nič nenavadnega, saj je bila jugoslovanska komunistična partija zelo krvoločna in ubijalska, še posebej njen slovenski del.
Znano je tudi, da so ravno slovenski komunisti še med vojno naklepali, da bi tudi sami izvedli po vojni podobne pokole, kot so jih v sedemdesetih letih rdeči Kmeri. Zakaj so bili potem pokoli manjši od prvotno načrtovani, ni znano.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.