Sirski begunec na Švedskem zaradi vojnih zločinov obsojen na dosmrtni zapor
V torek je švedsko sodišče na dosmrtno ječo obsodilo begunca iz Sirije. Odkrili so namreč, da je leta 2012 sodeloval pri usmrtitvi sedmih moških, piše švedski The Local.
Slednje pomeni, da bo glede na švedsko sodno prakso v tamkajšnjih zaporih odsedel najmanj 10, najverjetneje pa 18 let. Nato lahko pričakuje izgon iz države.
46-letni begunec Haisam Omar Sahanh se je maja 2012 pridružil oboroženi islamistični skupini Sulejman, in ubil osebo z avtomatsko puško.
Sodnik Tomas Zander je dejal, da je bila neidentificirana žrtev ubita s šestimi drugimi "v še posebno krutih okoliščinah". Žrtve so pripadale sirskemu režimu, skupina jih je zajela med napadom v začetku maja 2012. Ustrelili so jih manj kot dva dni kasneje.
Leta 2013 je The New York Times objavil video z usmrtitvijo sedmih moških, ki je sedaj postal dokazno gradivo proti Sahanhu.
Sahanh je dejanje priznal, a v svoj zagovor dodal, da ga ne bi smeli preganjati, saj je bilo streljanje odredba zakonitega sodišča. Švedsko sodišče je slednje zavrnilo, kot tudi njegovo obrambo, da je upošteval povelja, čeprav je ravno ta trditev postala ključnega pomena pri sojenju.
"Veliko vprašanje v sodnem procesu je bilo, ali lahko nevladni igralec ustanovi lastna sodišča za vzdrževanje reda v kontekstu ne-mednarodnega oboroženega konflikta," je pojasnil Zander.
Sodišče je zaključilo, da bi bilo slednje možno v določenih okoliščinah, vendar je bilo v tem primeru dokazano, da sta od ugrabitve do usmrtitve minila manj kot dva dneva - kar pomeni, da usmrtitev ni bila odredba pravičnega sojenja.
Na Švedskem dosmrtna ječa traja deset let. Po tem je sodišče odredilo, da bo Švedska Sahanha izgnala iz države in mu prepovedala ponoven vstop.
Švedsko sodišče je še ugotovilo, da je leta 2011 in 2012 Sahanh deloval v Italiji, od koder je protestiral proti sirski vladi. Italijanska policija je pomagala švedskim raziskovalcem pri njegovi identifikaciji preko prstnih odtisov in fotografij, kjer se je med protestom ilegalno zmuznil na sirsko veleposlaništvo v Rimu.
Po svojem delovanju v Italiji se je vrnil v Sirijo ter se nato odpravil na Švedsko, kjer je leta 2013 zaprosil za azil. Oblasti o njegovem sodelovanju pri usmrtitvah niso ničesar zasledile, leta 2016 je prejel status begunca in dovoljenje za stalno bivanje na Švedskem. Priprli so ga že marca.
Skupina, ki ji je Sahahn pripadal, je islamska uporniška skupina, neodvisna od Svobodne sirske vojske. Ustanovljena je bila leta 2011 in je aktivna predvsem na severozahodu Sirije, poveljuje pa ji nekdanji prekupčevalec z mamili in nekdanji pripadnik islamske skupine Salafi Abu Suleiman al-Hamawi.
Slednje pomeni, da bo glede na švedsko sodno prakso v tamkajšnjih zaporih odsedel najmanj 10, najverjetneje pa 18 let. Nato lahko pričakuje izgon iz države.
46-letni begunec Haisam Omar Sahanh se je maja 2012 pridružil oboroženi islamistični skupini Sulejman, in ubil osebo z avtomatsko puško.
Sodnik Tomas Zander je dejal, da je bila neidentificirana žrtev ubita s šestimi drugimi "v še posebno krutih okoliščinah". Žrtve so pripadale sirskemu režimu, skupina jih je zajela med napadom v začetku maja 2012. Ustrelili so jih manj kot dva dni kasneje.
Leta 2013 je The New York Times objavil video z usmrtitvijo sedmih moških, ki je sedaj postal dokazno gradivo proti Sahanhu.
Streljanje "odredba zakonitega sodišča"?
Sahanh je dejanje priznal, a v svoj zagovor dodal, da ga ne bi smeli preganjati, saj je bilo streljanje odredba zakonitega sodišča. Švedsko sodišče je slednje zavrnilo, kot tudi njegovo obrambo, da je upošteval povelja, čeprav je ravno ta trditev postala ključnega pomena pri sojenju.
"Veliko vprašanje v sodnem procesu je bilo, ali lahko nevladni igralec ustanovi lastna sodišča za vzdrževanje reda v kontekstu ne-mednarodnega oboroženega konflikta," je pojasnil Zander.
Sodišče je zaključilo, da bi bilo slednje možno v določenih okoliščinah, vendar je bilo v tem primeru dokazano, da sta od ugrabitve do usmrtitve minila manj kot dva dneva - kar pomeni, da usmrtitev ni bila odredba pravičnega sojenja.
Na Švedskem dosmrtna ječa traja deset let. Po tem je sodišče odredilo, da bo Švedska Sahanha izgnala iz države in mu prepovedala ponoven vstop.
Deloval tudi v Italiji
Švedsko sodišče je še ugotovilo, da je leta 2011 in 2012 Sahanh deloval v Italiji, od koder je protestiral proti sirski vladi. Italijanska policija je pomagala švedskim raziskovalcem pri njegovi identifikaciji preko prstnih odtisov in fotografij, kjer se je med protestom ilegalno zmuznil na sirsko veleposlaništvo v Rimu.
Po svojem delovanju v Italiji se je vrnil v Sirijo ter se nato odpravil na Švedsko, kjer je leta 2013 zaprosil za azil. Oblasti o njegovem sodelovanju pri usmrtitvah niso ničesar zasledile, leta 2016 je prejel status begunca in dovoljenje za stalno bivanje na Švedskem. Priprli so ga že marca.
Skupina, ki ji je Sahahn pripadal, je islamska uporniška skupina, neodvisna od Svobodne sirske vojske. Ustanovljena je bila leta 2011 in je aktivna predvsem na severozahodu Sirije, poveljuje pa ji nekdanji prekupčevalec z mamili in nekdanji pripadnik islamske skupine Salafi Abu Suleiman al-Hamawi.
Zadnje objave
Novi ministri in njihove ekipe
5. 6. 2026 ob 18:50
Evropski vrh v Črni gori, integracija zahodnega Balkana in varnost
5. 6. 2026 ob 18:32
Zabloda o »izvozu migranta« za 20.000 evrov, sled denarja in padli schengen
5. 6. 2026 ob 14:00
V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma
5. 6. 2026 ob 12:00
Janša 4.0
5. 6. 2026 ob 9:50
Enostranski pogled na živinorejo škodi kmetijstvu
5. 6. 2026 ob 7:00
Prihajajoči dogodki
JUN
07
33. pohod po Velikolaški kulturni poti
07:00 - 00:00
JUN
12
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.