Greiner povezal ljudi iz SDS in Svobode ter obljubil Maribor, ki se ne konča v centru

Odprta vrata za novinarska vprašanja, javno preverljive odločitve in mesto, v katerem prebivalci obrobnih četrti ne bodo čakali na drobtinice. S temi poudarki je Bor Greiner vstopil v mariborsko župansko tekmo. Ob njem stojijo tudi ljudje z različnih političnih bregov, med njimi Maša Klasinc Medved, ki je vodila mariborski podmladek SDS, in Karin Jurše, ki je odstopila kot mestna svetnica Gibanja Svoboda. Skupna točka njihovih nastopov je pričakovanje drugačnega odnosa do občanov in javnega denarja.

Za predstavitev kandidature je dolgoletni radijski novinar in urednik Bor Greiner izbral Borovo vas. V bližini je pokazal na neurejeni Pekrski potok, zaprto Vilo Rustico in garaže, ki so jih po njegovih besedah izgubili stanovalci. Vidi jih kot zgovoren prikaz vsakdanjika zunaj urejenega jedra. »Maribor ni samo Glavni trg in še nekaj lepo urejenih ulic,« je poudaril.

Mesto so tudi bloki, igrišča in ljudje, ki pričakujejo, da občina dela zanje. Kot nestrankarski kandidat se bo za župansko mesto potegoval ob listi 45 kandidatov za mestni svet Bor – za spet naš Maribor. Podpise podpore začne zbirati jutri.

Prvih 100 dni za nevarne pločnike in stanovanjski načrt

»Poslušam, odločim, izpeljem in poročam,« je svoj način dela strnil Greiner. Težava bi morala dobiti odgovorno osebo in rok, izvedba pa bi morala biti sledljiva. Občani bi morali izvedeti tudi za zamude in njihove razloge.

Predstavil je tri začetne korake. V prvih 100 dneh bi pregledali nujne nevarnosti na cestah, pločnikih, igriščih in drugih javnih površinah, pripravili prednostni seznam po območjih ter začeli odpravljati tisto, kar dopuščajo razpoložljiva sredstva. V prvem letu bi z ekipo obiskal vseh 17 mestnih četrti in krajevnih skupnosti, zbral njihove prednostne težave ter za vsako območje pripravil jasen javni dogovor. S tem obljubo o enakomernejšem razvoju povezuje z rokom in postopkom, po katerem bi se določale naloge.

Mladi za obstanek v mestu potrebujejo oboje, delo in stanovanje.

Na stanovanjskem področju bi z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor najprej preverili obstoječe projekte, zemljišča in prazna stanovanja. Do 100. dne napoveduje prvi stanovanjski načrt s predlogom cilja mandata. Poleg novogradenj del rešitve vidi v uporabi praznih stanovanj. Koliko stanovanj, za koliko denarja in po kakšnem modelu, na predstavitvi še ni povedal.

Prav ti podatki bodo potrebni za presojo stanovanjskih obljub. Enako velja za gospodarstvo, ki ga je ob novinarskem vprašanju postavil na vrh prednostnih nalog. Mladi za obstanek v mestu potrebujejo oboje, delo in stanovanje, poudarja.

V njegovi ekipi tudi nekdanja svetnica Svobode in vodja podmladka SDS

Politično zanimivejši del predstavitve je sestava ekipe. Ob Greinerju so ljudje, ki v preteklosti niso delovali pod istimi strankarskimi zastavami. Njihovo sodelovanje še ne pomeni podpore strank, iz katerih prihajajo.

Maša Klasinc Medved, javnosti znana tudi po vodenju mariborskega odbora Slovenske demokratske mladine, je svoje izhodišče povedala neposredno. »Prihajam iz stranke SDS oziroma od tam izhajam.« Pri Greinerju jo prepričujejo povezovalnost, energija in širina. Novinarsko delo po njeni oceni zahteva raziskovanje in razumevanje različnih področij, kar vidi kot dobro popotnico za vodenje mesta. Sama bi največ pozornosti namenila stanovanjem za mlade družine. Visoke cene razume kot eno najbolj perečih mariborskih težav, opozarja pa tudi na pomanjkanje prostorov za druženje. Prazni lokali zanjo niso zgolj gospodarsko vprašanje. Povezuje jih z življenjem mladih, ki potrebujejo možnosti za srečevanje in vključevanje v mesto.

Drugačno politično pot ima Karin Jurše. Mandat mestne svetnice Gibanja Svoboda je vrnila po opozarjanju na preglednost občinskih poslov in politično odgovornost. Ob odstopu je med drugim spomnila na svoja vprašanja o prodaji nepremičnine na Gospejni 13. Ali ji je danes žal? »Ne, niti slučajno.« Kot pravi, je zanjo odločilno vztrajanje pri vrednotah, ne to, kdo je na oblasti. Pri Greinerju jo je prepričalo tudi nekaj precej konkretnega. Ko je začel razmišljati o kandidaturi, je priznal, da področja uprave ne pozna dovolj, poiskal njeno znanje ter bil ob argumentih pripravljen spremeniti stališče.

Prav pripravljenost na vsebinski pogovor je pri dosedanjem delu pogrešala. Opisala je položaje, ko pred sejo ni bilo nasprotnih argumentov, na njej pa se je pojavilo nasprotovanje prej obravnavanim rešitvam. Ob tem je korektno dodala, da ji nekdanji kolegi niso odrekali pravice do drugačnega mnenja ali glasovanja. Želela si je predvsem, da bi si stališča pravočasno pojasnili. Njeno merilo za občinsko oblast je skrbnost pri porabi javnega denarja. Z njim bi morali po njenem mnenju ravnati še bolj odgovorno kot z domačim proračunom, saj odgovornost sega do vseh mariborskih družin.

V ekipi najdemo še nekdanjega mestnega svetnika Miho Recka, ki odločitev za skupno listo pojasnjuje predvsem z nezadovoljstvom nad tem, koliko posluha so dobile njegove svetniške pobude. Po njegovi oceni se je preveč pozornosti namenjalo centru, ljudje drugod pa so ostajali pozabljeni. Sam želi vztrajati pri vprašanjih učinkovite komunale in izboljšanju infrastrukture. Opozarja na videz delov mesta, ki jih obiskovalec urejenega jedra morda sploh ne vidi, njihovi prebivalci pa jih uporabljajo vsak dan. Tudi oni prispevajo v mestni proračun, poudarja.

Ob Greinerju sta med drugim še Matic Matjašič in nekdanja direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru Maja Krajnc Ružič. Kampanjo vodi podjetnik Boštjan Lesjak.

Novinarska vprašanja pred javnostjo, ne dogovori po lokalih

Greiner je precej jasno spregovoril o odnosu med oblastjo in mediji. Ob prehodu iz novinarstva v politiko napoveduje dvosmerno komunikacijo, odprt pogovor o projektih in pojasnila tudi takrat, ko se zgodijo napake. Posebej je problematiziral dogovore po posameznih lokalih, na skrivaj in med izbranimi akterji, ki jih označuje kot slabe za demokracijo.

Takšno ravnanje po njegovem utrjuje občutek, da je urejanje stvari v ozadju sprejemljiv način delovanja. Novinarje je pozval, naj postavljajo tudi neprijetna vprašanja in preverjajo uresničljivost njegovih obljub. Sam je poudaril, da funkciji odgovornega urednika in župana nista združljivi. Z lastniki radia se je dogovoril, da bo med kampanjo na dopustu.

Arsenoviča bremenijo očitki, ki segajo precej dlje od urejanja centra

Razprava o sedanjem županu Saši Arsenoviču se ne konča pri razporejanju naložb. Marca so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada opravili hišne preiskave tudi na občini in njegovem domu. Po takratnem pojasnilu policije je postopek zajemal sume 17 kaznivih dejanj in pet osumljenih oseb. Med obravnavanimi dejanji so bili podkupovanje, nedovoljeno sprejemanje daril in sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje. Med najtežjimi očitki je domnevno pogojevanje urejanja občinskih zadev s plačili.

Sodeč po vsebini sodne odredbe, naj bi Arsenovič v poslu z zemljiščem na Studencih od Aleksandra Jovanovića zahteval financiranje postaje sistema MBajk. Prvotnih 190.000 evrov naj bi znižali na 150.000 evrov, plačilo pa povezovali z odprtimi vrati pri prihodnjih zadevah na občini. To so navedbe iz preiskave, ne sodno ugotovljena krivda.

Arsenovič očitke že od takrat zavrača. Zanikal je pogojevanje sprejetja prostorskega načrta z nagrado, pri nakazilih kupcev občinskih zemljišč športnim organizacijam pa je poudarjal, da gre za njihove poslovne odločitve. Po marčevskih preiskavah je izjavil, da ima čisto vest in ne namerava odstopiti. Njegovo županovanje je leta 2022 zaznamoval tudi incident s 13-letnikom. Fantov oče mu je očital fizični napad. Arsenovič se je fantu in staršem opravičil ter priznal prijem za roko, zanikal pa udarce in davljenje. Tudi takrat ni odstopil.

Greiner se ob današnjih vprašanjih o sedanjem županu sicer ni odločil za osebno obračunavanje. Arsenoviču priznava, da je v osmih letih naredil tudi marsikaj dobrega. Hkrati napoveduje vodenje z mestnim svetom, upravo in občani ter poudarja, da nima ambicije postati »enoosebna skupščina mestnega holdinga«.

Na ulicah želja po spremembi, med napovedanimi imeni še ni ženskega 

Večina sogovornikov, ki smo jih danes ustavili na mariborskih ulicah, Arsenoviču ne bi zaupala še tretjega mandata. Želijo si spremembe. Ulična anketa sicer ni reprezentativna raziskava javnega mnenja, zato iz nje ni mogoče napovedovati volilnega izida.

Večina sogovornikov, ki smo jih danes ustavili na mariborskih ulicah, Arsenoviču ne bi zaupala še tretjega mandata. Želijo si spremembe.

Se pa iz tedna v teden razkriva vse več imen kandidatov. Kandidaturo sta napovedala tudi Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope in Matej Vodopivec z Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, sicer predsednik četrti Studenci. O svoji kandidaturi je že javno govoril tudi nekdanji vodja Viol Roman Križnjak, ki poudarja pomoč ranljivim in zmanjševanje občinskega dolga. Med doslej predstavljenimi imeni kandidatov za župana za zdaj ni ženske. Arsenovič odločitve o ponovni kandidaturi vse do danes javnosti še ni sporočil.

Greiner zase postavlja še omejitev. Če bo dobil zaupanje, želi največ dva mandata. »Želim si priložnost, omejujem pa se na dva mandata.« Pred volivci bo moral zdaj pokazati, kako bo raznoliko ekipo in obljubo bolj odprte občine prevedel v odločitve, ki bodo opazne tudi na pločniku.