Slovenska krščanska demokracija po Ljudmili Novak

Menjava na vrhu krščanskih demokratov je logična poteza v želji, da bi se stranka izkopala iz paranoje izpada iz parlamenta, ki jo zasleduje že vse od predsedniških volitev. Upad podpore, nekakšno umanjkanje zagona in medijska nevidnost za povprečnega Slovenca, je bežen oris občutka stanja, ki se je kot solidna ljubljanska megla, usedel na NSi.

Nastop Ljudmile Novak na predsedniških volitvah je bil dober test koliko glasov dobi NSi, ko pride do volitev. V preteklih letih lahko namreč spremljamo že klasičen vzorec slovenskega volivca oz. če smo bolj iskreni, proces zavajanja slovenskega volivca s strani slovenskih anketarjev. Krščanski demokrati so pozicionirani visoko, ko ni volitev v bližini; bolj ko se bližajo volitve, bolj pa smo priča trpki resnici stanja krščanske demokracije v naši domovini. Resnica je ta, da je všečnost ob določenih odločitvah, nekaj drugega, kot pa je pripadnost ideji ali stranki.

Ljudmila in Janez

Ljudmila Novak je stranko vodila dobro. O tem ni dvoma. S svojim nastopom, pristnostjo in prisotnostjo med ljudmi je gotovo pomagala NSi ostati nad vodo. Vendar zanjo smrtonosni politični maraton je bil spor z SDS. Spor z g. Janšo je gotovo pretresel stranko in jo porinil v kratkoročno nestabilno situacijo.

Dolgoročno pa je NSi omogočila to, kar je vedno potrebovala – premislek o svoji lastni identiteti. Ta premislek je bil najbolj s PR-ovsko uspešnim obujanjem termina »krščanski demokrat«. Očitno pa se delajo tudi koraki k jasni, ciljem usmerjeni in dobro osmišljeni vsebini, ki bo podpora PR-ovski lupini.

Dediščina časa Ljudmile Novake bo zgodovina potrdila, da je ta dediščina velika in da je bilo to eno ključnih obdobij razvoja krščanske demokracije v samostojni Sloveniji.

In če je to »ponovno odkritje« samega sebe, četudi po veliko vzponih in padcih, dediščina časa Ljudmile Novake bo zgodovina potrdila, da je ta dediščina velika in da je bilo to eno ključnih obdobij razvoja krščanske demokracije v samostojni Sloveniji.

Matej in Sebastian

Njegovo delo bo kako ta temelj spremeniti v oprijemljive številke – v volilni rezultat. Zaradi njegove politične mladosti, a hkrati izkušenosti in zaradi pozicije, ki jo je prevzel, ga mnogi primerjajo s Sebastianom Kurzem.

Toda le te približne podobnosti ne bodo dovolj, da bi lahko novi predsednik NSi-ja mirno spal ob sanjah o vodenju vlade. Njegov prvi nastop navdaja z upanjem, da se zaveda tega. Ponudil je mir SDS-u in odprl nove tematike, s katerimi se bo ukvarjala stranka.

Prehojena politična kilometrina g. Tonina za seboj pušča tudi eno senco, ki lahko ogrozi dediščino, ki jo je dobil v roke. To so poskusi všečnosti slovenski sredini in anketarjem, ki s svojo »strokovnostjo« pomagajo ustvarjati to sredino.

Prihodnost je preteklost

Krščanska demokracija v Sloveniji bo zrasla le na podlagi zvestega, informiranega članstva, ki bo lahko širilo te ideje. To članstvo pa ne bo zraslo v ljubljanski megli ampak po celotni deželi na sončni strani Alp.

Takega članstva se ne pridobi s pravičniškimi PR poskusi in gnilimi parlamentarnimi poskusi. Tako članstvo se pridobi z jasno ideološko usmeritvijo, podprto s konkretnimi idejami povedano na način, da jo povprečni Slovenec razume. In s pogledom v oči temu običajnemu človeku čim bolj pogosto ter čim bolj iskreno, ki vsak mesec dela čudeže, da preživi v tej naši skorumpirani zbirokratizirani domovini.

Vidimo lahko že, da je novi kapetan NSI-ja drugačen od Ljudmile. Zato je tudi postal predsednik stranke. Če bo kdaj, kot Sebastian, postal tudi predsednik vlade, je odvisno, če bo pripravljen poslušati svoj trenerje – štab in strokovno podporo.

Kajti le dosledna, dobra igra je tisto, kar pritegne navijače. In ta recept ni nekaj novega. Je kot klasičen recept za dobre kremšnite – je preizkušen in deluje.