Slovenski PKP ukrepi učinkoviti in dober obet, da se Slovenija po koronakrizi gospodarsko hitro pobere

Epidemija covid-19 ni zadala hudih udarcev le slovenskemu zdravstvu, temveč je izredno močno prizadela tudi slovensko gospodarstvo. Nič bolje ni tudi drugje po Evropi, kjer so vlade pod naraščajočim bremenom okužb množično ustavljale javno življenje, čeprav so vedele, da lahko to številna podjetja pahne na rob preživetja.

Slovenija je v prvem valu zaustavila bistveno večji delež gospodarstva, medtem ko se je v drugem valu odločila, da zapre le najbolj kritične dejavnosti in jim obdobje zaprtja pomaga preživeti s pomočjo subvencij.

Takšna odločitev je povzročila, da je bilo v Sloveniji jeseni in pozimi precej več obolelih kot spomladi, vendar so s tem manj uničujoče tudi gospodarske posledice epidemije. Kot kažejo analize Eurostat in UMAR, ima naša država za zdaj vse pogoje, da iz krize izide med zmagovalkami.

Epidemija je seveda močno prizadela evropsko gospodarstvo, po trenutnih ocenah Eurostata je BDP v prvem četrtletju lani upadel za 3,7 %, v drugem za 11,7 %, v četrtem pa za 0,7 %. Skupni upad je tako znašal 6,8 % BDP. Po pričakovanju Evropske komisije naj bi se gospodarska aktivnost v letošnjem letu povečevala in dosegla 3,8 % rast.

Seveda pa ti podatki temeljijo na tem, da bo epidemija zaradi učinkovitega cepljenja sčasoma popustila, države pa bodo lahko začele sproščati zaščitne ukrepe.

Kako prizadeto je slovensko gospodarstvo

Podobno kot druge države EU je kriza prizadela tudi slovensko gospodarstvo - slednje  je beležilo zelo podoben upad kot ostala gospodarstva v EU.

V Sloveniji je zaprtje gospodarskih panog najbolj prizadelo gostinstvo in turizem, kjer se je njihov prihodek v letu 2020 zmanjšal za več kot polovico. Močno so se zmanjšali tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne in športne storitve. Močno je bil viden tudi upad prodaje v avtosalonih in trgovini na drobno, še posebej v prodajalnah z oblačili in obutvijo, ki so bile v tem času zaprte.

Kljub omejitvam pa so ostale presenetljivo neprizadete izvozne dejavnosti, ki so ob koncu leta okrevale na predkrizno raven. Izjemno je narasla tudi gradbena aktivnost.

Da se bodo ti trendi nadaljevali tudi v prihodnjem obdobju, nakazujejo podatki o porabi elektrike (največ jo porabijo prav industrijska podjetja) in promet na slovenskih avtocestah. Oba kazalnika se namreč že vračata na ravni pred krizo. Slovenska industrijska proizvodnja je bila decembra za približno 2 % nižja kot v enakem obdobju leta 2019.

Po podatkih Eurostata je Slovenija med evropskimi državami, ki je v primerjavi z decembrom 2019 najbolj povečala svoj izvoz v neevropske države. Uvoz iz teh pa se v primerjavi z decembrom 2019 ni bistveno povečal. Slovenija je lani tako v svoji zunanji trgovini lani zabeležila več kot milijardo evrov presežka.

V Sloveniji 91.500 brezposelnih oseb

Vladni ukrepi čakanja na delo so močno zmanjšali število brezposelnih, kljub temu pa je le-teh kar za 14,8 odstotka več kot pred enim letom.

A mednarodno gledano je brezposelnost v Sloveniji v tem času daleč podpovprečna.

Finančni primanjkljaj se povečuje

Obsežna shema javnofinančnih ukrepov je uspela stabilizirati stanje slovenskega gospodarstva, vendar tudi povečuje državni dolg, ki je lani znašal več kot 3,5 milijarde evrov.

Kljub visokemu dolgu po mnenju strokovnjakov razlogov za paniko zaenkrat ni. Bonitetne hiše Sloveniji trenutno zagotavljajo visoke ocene, kar pomeni, da se država lahko trenutno ugodno zadolžuje na finančnih trgih.

V 2020 smo imeli v SLO najmanj stečajev v zadnjih sedmih letih, ker je vlada na globalno korona krizo hitro in odločno reagirala. pic.twitter.com/cLx0QBHnK0

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) February 15, 2021

Nizko število stečajev nakazuje, da plačilna disciplina in tekoča likvidnost v slovenskem gospodarstvu ostajata visoki. Kljub temu pa bo po svarilih ekonomistov potrebno paziti na tveganja, ki bodo neizbežno nastala ob sproščanju zaščitnih ukrepov.

Ne hvalim sebe ampak ukrepe vlade, ker so bili hitri in učinkoviti in tako je bilo tudi v drugih državah kjer so reagirali podobno, sicer pa smo že večkrat opozorili, da je ključna izhodna strategija.

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) February 15, 2021