Svetovne zaloge goriva se praznijo, visoke cene bi lahko vztrajale še leta

Na svetovnem trgu goriv se položaj zaostruje. Čeprav se je cena surove nafte po vojnem vrhu nekoliko umirila, so dizel, bencin in druga rafinirana goriva še vedno pod močnim pritiskom. Težava ni več samo v količini načrpane nafte, temveč predvsem v pomanjkanju rafinerijskih zmogljivosti in praznjenju zalog. V Sloveniji pa vlada ob svetovnem šoku išče tudi rešitve za dodatno znižanje bremena za potrošnike in si v Bruslju prizadeva za več manevrskega prostora pri trošarinah.

Naftni trg je v zadnjih mesecih doživel enega največjih pretresov v zadnjih letih. Vojna na Bližnjem vzhodu in omejen promet skozi Hormuško ožino sta močno prizadela dobavo surove nafte in predvsem predelavo naftnih derivatov.

Reuters v najnovejši analizi opozarja, da posledice niso več omejene zgolj na gibanje cene surove nafte. Svetovni rafinerijski sistem je pod velikim pritiskom, zaloge goriv pa se zmanjšujejo. Zaradi tega bi lahko visoke cene dizla in bencina vztrajale še dolgo po morebitnem dogovoru o prekinitvi spopadov.

Nafta se je pocenila, gorivo pa ne

Cena severnomorske nafte Brent se je po rekordnih vrednostih nekoliko umirila. Vendar pa se ta padec na svetovnih trgih ne prenaša enako hitro na bencinske servise.

Razlog je vse bolj očiten: ozko grlo je postala predelava nafte. Po podatkih, ki jih navaja Reuters, je bilo zaradi vojne izločenih več kot petina od približno 9,6 milijona sodčkov dnevnih rafinerijskih zmogljivosti na Bližnjem vzhodu. Hkrati so ukrajinski napadi prizadeli rusko rafinerijsko infrastrukturo, kitajske rafinerije pa so julija predelavo zmanjšale za skoraj 16 odstotkov.

To pomeni, da tudi morebitna ponovna normalizacija dobave surove nafte ne bi čez noč rešila problema. Rafinerije potrebujejo čas za popravila, za njihovo obnovo pa so potrebni specializirani deli in oprema, katerih dobavni roki so lahko dolgi.

Dizel postaja največji problem

Posebej zaskrbljujoče so razmere na trgu dizelskega goriva. Reuters je sredi avgusta poročal, da je ameriška razlika med ceno dizla in surove nafte, tako imenovani »diesel crack spread«, prvič presegla 100 dolarjev za sod in dosegla rekordnih 102,20 dolarja. Svetovna proizvodnja rafiniranih goriv je bila julija približno pet milijonov sodčkov dnevno nižja kot leto prej.

Evropa je pri dizlu še posebej ranljiva. Manjša proizvodnja na Bližnjem vzhodu in v Rusiji pomeni večjo konkurenco za preostale razpoložljive količine.

To pa ni samo problem avtomobilistov. Dizel je ključnega pomena za cestni promet, kmetijstvo, gradbeništvo in logistiko. Če se njegova cena zvišuje, se povečujejo tudi stroški prevoza blaga, proizvodnje in oskrbe.

Posledice lahko zato občutijo tudi potrošniki, ki avtomobila skoraj ne uporabljajo – skozi dražjo hrano in druge izdelke.

Svetovna varnostna zaloga se tanjša

Posebno opozorilo predstavljajo zaloge. Te so bile v prvih mesecih konflikta pomembna varovalka, vendar se ta blažilnik zdaj hitro zmanjšuje. Če se bo proizvodnja rafinerij še naprej zmanjšala, bo pritisk na cene še večji.

Tudi Evropska centralna banka opozarja, da so imeli rafinerijski stroški in marže v letošnjem energetskem šoku pomembno vlogo. Po njenih izračunih je prispevek rafinerijskih in distribucijskih stroškov ter marž k ceni dizla v območju evra v začetku julija dosegel približno 35 centov na liter.

ECB obenem ugotavlja, da se lahko rafinerijske marže v prihodnjih mesecih sicer začnejo umirjati, vendar bo veliko odvisno od razvoja razmer na Bližnjem vzhodu in ponovne vzpostavitve rafinerijskih zmogljivosti.

Tudi Slovenija ni imuna

V Sloveniji se posledice svetovnega šoka že poznajo na cenah goriv. Vlada je zato v zadnjih mesecih sprejela vrsto ukrepov, s katerimi želi omejiti prenos svetovne energetske krize na gospodinjstva in gospodarstvo.

Med drugim je znižala trošarine, regulirala maloprodajne cene in omejila trgovske marže. Vlada je julija ocenila, da je s sedanjimi instrumenti že skoraj v celoti izkoristila manevrski prostor, ki ji ga omogoča veljavna zakonodaja. Toda vlada pri tem ne želi ostati.

Vlada išče dodatni prostor tudi v Bruslju

Pomemben del ukrepanja je tudi pritisk na evropski ravni. Vlada je konec julija potrdila vlogo, s katero želi od Evropske komisije pridobiti dovoljenje za začasno šestmesečno znižanje trošarin za bencin in dizel pod najnižjo raven, ki jo sicer določa evropska zakonodaja.

To je pomemben poskus, da bi Slovenija v izrednih razmerah dobila dodatno možnost za znižanje končne cene goriva.

Ob tem vlada poudarja, da že uporablja več instrumentov hkrati. Julija je začasno odpravila tudi prispevek za energetsko učinkovitost in okoljsko dajatev CO₂ za bencin, dizel in kurilno olje. Ukrep velja od 28. julija do 28. septembra 2026. Pri dizlu oba ukrepa pomenita približno 11 centov nižjo končno ceno na liter, vključno z DDV.

Vlada se tako ne omejuje samo na čakanje, da bi se razmere na svetovnem trgu same umirile, temveč poskuša z ukrepi doma in pogajanji v Bruslju zmanjšati posledice za slovenske potrošnike.

Marže ostajajo pod drobnogledom

Pri ceni goriva pa ni pomembna samo cena surove nafte. Pomemben del končne cene predstavljajo tudi rafinerijski in distribucijski stroški ter marže. Zato je vprašanje marž v času energetske krize vse bolj pomembno.

Evropska centralna banka je v analizi ugotovila, da so se rafinerijske marže zaradi izpada zmogljivosti močno povečale. Evropska komisija pa spremlja gibanje cen energije, rafinerijskih zmogljivosti, marž in drugih dejavnikov na trgu.

Slovenija je med državami, ki imajo regulacijo cen goriv zunaj avtocest, kar vlada izpostavlja kot pomemben mehanizem za zaščito gospodinjstev in gospodarstva. Po navedbah vlade so slovenske cene goriv kljub krizi med najnižjimi v Evropski uniji.

Visoke cene lahko ostanejo še dolgo

Največje tveganje je, da bi se javnost prehitro razveselila morebitnega padca cene surove nafte.

Tudi če bi se Hormuška ožina ponovno odprla in bi se dobava surove nafte normalizirala, bi poškodovane rafinerije potrebovale čas za obnovo. Poleg tega so zaloge goriv že močno načete.

Reuters zato opozarja, da bi lahko kriza na trgu rafiniranih goriv trajala precej dlje od samega vojaškega konflikta. To je tudi razlog, zakaj je položaj za Evropo posebej občutljiv. Če bo dizla primanjkovalo, se bodo države borile za omejene količine, kar lahko dodatno zvišuje cene.

Bo jesen prinesla novo podražitev?

Slovenija je trenutno z ukrepi uspela del svetovnega šoka ublažiti. Toda država sama ne more vplivati na svetovno proizvodnjo nafte, stanje rafinerij ali promet skozi Hormuško ožino. Lahko pa vpliva na tisti del cene, ki je v njeni pristojnosti.

Zato bo pomembno, kako se bodo nadaljevala pogajanja z Evropsko komisijo glede dodatnega znižanja trošarin, in kako dolgo bodo ostali v veljavi domači ukrepi za blaženje cen.

Svetovni energetski trg medtem ostaja pod pritiskom. Nafta se lahko poceni hitreje kot se lahko obnovijo prazne zaloge goriva in poškodovane rafinerije. Za voznike, prevoznike, kmete in gospodarstvo zato največja nevarnost ni samo trenutna cena nafte, temveč možnost, da bo pomanjkanje rafiniranih proizvodov cene ohranjalo visoke še več mesecev – ali celo let.