So univerze še trdnjave svobodne misli?

O neizvolitvi doc. dr. Saške Štumberger v kontekstu preteklosti, sedanjosti in prihodnosti discipliniranja univerzitetnih učiteljev.

Nastaja vtis, da se v Sloveniji vračamo v čase, ko so morali biti visokošolski učitelji pridni. Kolegica s Filozofske fakultete bo, vse kaže, izgubila službo. Ne trobi v isti rog s kolegi in študenti. O tem boste brali čisto na koncu. Prej pa nekaj konteksta.

ZDA danes 

Že nekaj časa sem član združenja Foundation for Individual Rights and Expression (FIRE), ameriške nevladne organizacije, ki se sistematično ukvarja z varovanjem svobode govora, akademske svobode in procesnih pravic univerzitetnih učiteljev. FIRE spremlja primere omejevanja izražanja, nudi pravno podporo posameznikom, ki se znajdejo v sporih z institucijami, ter pripravlja analize in lestvice stanja svobode govora v kampusih. Njihov pristop je izrazito pravnoformalen. Temelji na načelih svobode izražanja in nevtralnosti do vsebine stališč. Cilj je zaščita posameznika pred arbitrarnimi institucionalnimi posegi. Včasih je problem podpora Izraelu, včasih podpora Palestincem, včasih zagovarjanje biološke teorije spola, včasih zagovarjanje biblične geologije.

Analiza podatkovne zbirke Scholars Under Fire razkriva, da pritiski na profesorje prihajajo z leve in z desne. Z desne jih prihaja celo dvakrat toliko, vendar je vsaj trikrat bolj verjetno, da bo imel težave konservativni profesor. Teh je namreč na politično občutljivih področjih vsaj petkrat manj, ponekod pa jih skorajda ni. Pritiske z leve jemljejo tudi bolj resno. Pritisk z desne se v 16 odstotkih primerov konča z odpustitvijo, pritisk z leve pa v 27 odstotkih primerov.

Razvpit je primer Breta Weinsteina, ki je bil na kolidžu Evergreen State College prisiljen odstopiti, ker se je upiral rasno ekskluzivnemu »Day of Absence«. Študenti so mu prekinili predavanje in zahtevali, da ga odpustijo. Policija mu ni zagotovila varnosti. Na koncu je dobil pol milijona dolarjev odškodnine. Zaradi kritike woke kulture, politične korektnosti in antisemitizma so zahtevali, da Univerza Concordia odpusti Gada Saada. Zaradi lastne varnosti je univerzo na koncu zapustil. FIRE podobno dokumentira številne primere profesorjev, kaznovanih za učenje biologije (ne pa teorije) spola, npr. na St. Philip’s College.

Slovenija 1972 

V Sloveniji imamo podobne izkušnje iz prejšnjega režima. Leta 1972 so bili sproženi postopki za politično odstranitev četverice Hribar, Rus, Jerovšek in Arzenšek. Odločitev ni imela podlage v zakonu o visokem šolstvu iz leta 1969, ki je bil presenetljivo apolitičen. A so jo v okviru obračuna s Kavčičem in liberalizmom vseeno izpeljali. Kjer je volja, je pot.

Pač pa si je socialistična oblast leta 1975 napisala represiven zakon o visokem šolstvu. Tam v 2. členu beremo:

»Visoko šolstvo uresničuje kot vzgojni, izobraževalni, znanstveni in kulturni dejavniki razvoja socialistič­ne družbe naslednje bistvene družbene smotre:

• v procesu stalnega izobraževanja vzgaja, izobražuje in usposablja za delo in samoupravljanje na podlagi dosežkov sodobne znanosti in umetnosti, zlasti pa marksizma in prakse samoupravnega socializma, delovne ljudi z višjo, visoko in podiplomsko izobrazbo, oblikujoč s tem lik socialističnega samoupravno aktivnega strokovnega delavca;
• s prizadevanjem vseh udeležencev vzgojno-izobraževalne in znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške dejavnosti ter v neposrednem sodelovanju z vsemi drugimi družbenimi dejavniki prispeva k razvoju ustvarjalnih sil družbe, k večji produktivnosti in rasti družbenega proizvoda, k ustrezni preosnovi vzgojno-izobraževalnega dela in k oblikovanju sodobno usmerjenega socialističnega izobraževalnega sistema;
• z vso svojo dejavnostjo prispeva k uveljavljanju in razvijanju samoupravnega socializma, socialističnega humanizma, etike in patriotizma, k utrjevanju bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi ter opravlja najširše kulturno poslanstvo, posebej v razvoju slovenske kulture.«

V 69. členu pove, kdo je lahko univerzitetni učitelj:

»Za izvolitev ali ponovno izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so potrebne:

…

• zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema in v tem še posebej humanih odnosov.« 

Po istih kriterijih je mogoče naziv tudi odvzeti. Da bodo učitelji »ta pravi«, se doseže tudi tako, da »tretjino članov imenuje Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije«. 

Skratka, novi zakon so si napisali tako, da bi ideološke čistke, podobne tisti proti četverici, lahko izvajali zakonito. O ideološki podreditvi univerze si lahko mislimo marsikaj, a komunistom moramo priznati, da so črno na belem napisali, da hočejo ideološko čisto univerzo. Ni bilo skrivanja za sodobnimi evfemizmi o »varnem okolju«, »vključevanju« ali »mikroagresijah«, ampak je sistem odkrito zahteval popolno uskladitev akademskega delovanja z doktrino samoupravnega socializma.

O ideološki podreditvi univerze si lahko mislimo marsikaj, a komunistom moramo priznati, da so črno na belem napisali, da hočejo ideološko čisto univerzo.  

Nazaj v leto 2026

Leta 2026 se je z neizvolitvijo končal postopek ponovne izvolitve doc. dr. Saške Štumberger. Kaj pomeni izvolitev? Če nekdo hoče učiti na univerzi, mora imeti veljaven naziv. Njegovo delo se oceni vsakih pet let, in če ne izpolnjuje kriterijev, ostane brez naziva in s tem brez možnosti, da uči, torej praviloma brez službe.

Veljavni zakon o visokem šolstvu seveda ne daje nobene podlage, da bi učitelje ocenjevali ideološko. Je pa v njem dovolj nastavkov, da če se učitelj nekomu dovolj zmeri, zaide v težave.

Habilitacijski postopek doc. dr. Saške Štumberger bi lahko razkrival način, da so bili formalni akademski mehanizmi uporabljeni za odstranitev učiteljice, ki razmišlja drugače. Čeprav so trije neodvisni strokovni poročevalci njeno delo ocenili kot ustrezno, je habilitacijska komisija UL njihovo presojo povozila z lastno interpretacijo študentskih anket in se oprla na subjektivne, anonimne komentarje, ki so služili kot priročno orodje za utemeljitev negativnega mnenja o njeni pedagoški usposobljenosti.

Neizvolitev so utemeljili še z nekaterimi kvalitativnimi ocenami, o katerih imajo različni ljudje lahko različno mnenje – strokovna komisija pozitivno, končni odločevalci pa negativno. Skratka, negativna študentska mnenja, ki si jih je prislužila s samosvojim mnenjem o tekočih družbenih vprašanjih, so bila verjetno instrumentalizirana za to, da jo kot moteč, drugače misleč element odstranijo s Filozofske fakultete.

Podpora je širša. Po premisleku sem se odločil, da javno izpostavim samo redne profesorje. Rednost je v tem, da nimamo več vsakih pet let izvolitve in smo razmeroma varni pred morebitno kaznijo ali izsiljevanjem. Doc. dr. Štumbergerjeva je pred meseci podpisala odprto pismo v podporo prof. dr. Lahovniku, ki so ga šikanirali s komisijo za etična vprašanja.

Habilitacijski postopek doc. dr. Saške Štumberger bi lahko razkrival način, da so bili formalni akademski mehanizmi uporabljeni za odstranitev učiteljice, ki razmišlja drugače.

Skratka

Ne v Sloveniji ne v svetu univerze niso podvržene zakonodaji, ki bi jih formalno politično disciplinirala. Kljub temu pa obstajajo mehanizmi, ki jim ideološko čiščenje omogočajo. Številni indici kažejo, da je kolegici njena intelektualna pokončnost škodovala. Da ji je med drugim škodovalo, da se ni pridružila posilstvu nad slovenskim jezikom, kot je spodnje: 

Dekanom_jam članic UL, 

prodekanom_jam članic UL, 

koordinatorjem_icam na članicah UL … 

Tako je univerza, ki bi odpustila kolegico Štumbergerjevo, začela neki dopis.

Ta univerza je na razpotju. Lahko nagrajuje konformizem in kaznuje tiste, ki si upajo misliti drugače, ali pa zaščiti svojo integriteto, tako da zaščiti svoje učitelje. Kot je dejal Frank Slade v filmu Vonj po ženski: »Nič ne uniči duha bolj kot strahopetnost tistih, ki bi morali biti varuhi časti.«

Če bomo dopustili, da kritične glasove utišajo z administrativno sicer brezhibno izpeljano samovoljo, bomo morda »podčrtajili« slovenski jezik, a izgubili dušo univerze.

To je pot, s katere ni vrnitve.