Plakati, ki izzivajo – svoboda izražanja na tehtnici

Vir: X, Aleš Štrancar
POSLUŠAJ ČLANEK

Pisali smo že o plakatih ACOQ10 in o odzivih, ki jih so jih ta sprožila – od domoljubnih sporočil do predvolilno obarvanih vsebin. Pisali smo o pritožbi, ki jo je prejelo Slovensko oglaševalsko zbornico (SOZ), ter dilemi, ali takšni oglasi res spodbujajo javno razpravo ali pa posegajo v svobodo izražanja.

Spomnimo. Pritožnica se je obrnila na SOZ glede plakatov z oznako ACOQ10, za katerimi stoji podjetnik in inovator dr. Aleš Štrancar. Iz vsebine pritožbe je jasno, da gre za pritožbo zaradi vsebine, zdi se ji izvajanje prikrite politične akcije. Pritožnica omenja tudi, da naročnik oglasov ni prepoznaven oziroma identificiran, oznaka v spodnjem kotu (ACOQ10) naj ne bi bila dovolj prepoznavna navedba naročnika. Pritožnica meni, da anonimno nagovarjanje javnosti ni dovoljeno.

Naročnik je označen, z nekaj kliki lahko najdemo njegov naslov. Plakati v prvi vrsti nosijo domoljubno sporočilo, zapisani so praviloma v prvi osebi ednine (ne pozivajo bralca, kaj naj počne in kako naj razmišlja) oziroma opisujejo stanje ali postavljajo vprašanje. Nekaj plakatov vsebuje voščilo ob državnih praznikih. Nekaj jih je predvolilno obarvanih, toda besedilo na plakatu je v prvi osebi ednine, izraža torej mnenje naročnika; plakati se ne obračajo na bralca in mu ne velijo, kako naj ravna. 

Za mnenje o pritožbi smo vprašali nekdanjega vrhovnega in ustavnega sodnika Jana Zobca, Europlakat ter Slovensko oglaševalsko zbornico. Namen je bil ugotoviti, do kam seže svoboda govora in ali omenjeni plakati res presegajo meje dovoljenega oglaševanja.

Zobec: Politični govor uživa posebno varstvo

Nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec pojasnjuje, da gre pri plakatih ACOQ10 za obliko političnega govora, ki uživa najvišjo stopnjo varstva po 39. členu Ustave in 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Tak govor vključuje tudi mnenja in kritike, ki se nanašajo na pomembne javne teme, zato so sporočila javnosti posebej varovana.

Vir: X, Aleš Štrancar

Zobec poudarja: »Taka je ustaljena sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Seveda pa to ne pomeni, da je varstvo takega govora absolutno. Kadar je cilj oglaševanja žalitev, vzbujanje sovraštva ali hujskanje proti določeni družbeni skupini, potem ne gre več za svobodo izražanja.«

Jan Zobec dodaja, da je presoja meje med varstvom političnega govora in morebitnimi zlorabami vedno odvisna od konkretnih okoliščin. Če sporočilo prispeva k javni debati o pomembni temi, tudi če je provokativno ali kritično, je v okviru pravne zaščite. Kadar pa bi šlo za osebne napade ali prikrito hujskanje, varstvo ne velja. Zobec zaključuje: »V primeru plakatov ACOQ10, kolikor sem jih videl, ne gre za prekoračitev oz. zlorabo svobode izražanja.«

Europlakat: Spoštovanje razsodišča

Europlakat se o pritožbi zaenkrat ne opredeli, jasno pa so postavi mejo odločitve. Pojasnili so, da podjetje lahko naročeno oglaševanje zavrne le, če ni v skladu z Etičnim kodeksom za zunanje oglaševanje skupine JCDecaux ali Slovenskim oglaševalskim kodeksom. »Če bo Oglaševalsko razsodišče Slovenske oglaševalske zbornice presodilo, da oglasi niso skladni z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa, bomo njihovo odločitev spoštovali.«

S tem so potrdili, da spoštujejo avtonomijo in strokovno presojo razsodišča, hkrati pa sami ne posegajo v vsebino oglasov, dokler so v skladu z zakonodajo in kodeksom.

Slovenska oglaševalska zbornica: Etični okvir in zaščita potrošnikov

Slovenska oglaševalska zbornica, ki bo pritožbo obravnavala, pojasnjuje, da postopek še ni zaključen. Razsodišče pri svojem delu ne posega v svobodo izražanja, temveč presoja, ali so sporočila skladna s Slovenskim oglaševalskim kodeksom, ki določa etični okvir oglaševanja in skrbi za zaščito potrošnikov in javnosti.

Slovenska oglaševalska zbornica, Vir: FB SOZ

Pri tem so meje med svobodo izražanja in zaščito potrošnikov natančno določene s pravili kodeksa. Postopek obravnave pritožbe poteka po poslovniku razsodišča: po prejemu pritožbe oglaševalca najprej povabijo k pojasnilom, nato pa zadevo obravnavajo in sprejmejo odločitev. SOZ zagotavlja, da bo odločitev strokovna in nepristranska, razsodba bo po njihovih besedah temeljila na vsebini in etičnih standardih, ne pa na tem, ali sporočilo komu morda ni všeč.

Vir: X, Aleš Štrancar
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike