Srečanje za zaprtimi vrati med predstavniki EU in Talibani

Za zaprtimi vrati poteka srečanje med visokimi predstavniki Talibanov in Evropske unije. Glavna tema pogovorov evropskih predstavnikov je dostojno vračanje afganistanskih migrantov v Afganistan. Po drugi strani si afganistanska delegacija prizadeva za diplomatsko priznanje talibanskega režima s strani EU. Današnji sestanek je drugi krog 'pogajanj', ki se je začel s preliminarnimi kontakti že v začetku leta 2026; gre pa za prvi obisk kakšne afganistanske delegacije v Bruslju po talibanskem prevzemu oblasti avgusta 2021.

Glavna tema pogovorov evropskih predstavnikov je dostojno vračanje afganistanskih migrantov v Afganistan.

Bruselj je popustil pri načelih – razlog so migracije

Evropska unija je zavračala vsakršne kontakte in uradno priznanje talibanskega režima v Afganistanu. EU namreč v Kabulu nima predstavnikov, pogovori pa so se večinoma odvijali preko posrednikov. Zavračanje kontakta je bilo posledica talibanskega režima, ki je vpeljal brutalne zakone proti ženskam, verskim manjšinam in kršiteljem šeriatskega prava. Bruselj je velik kritik prepovedi izobraževanja deklic in uvedbe nekaterih barbarskih kazni, kot je bičanje, zato ni prišlo niti do uradne vzpostavitve stikov v Kabulu.

Realna politika pa je spremenila evropski odnos do Talibanov, saj se je afganistanska migracija v zadnjih letih nevzdržno povečevala. V tem primeru ne gre le za prebežnike zaradi vojnih razmer in nespoštovanja človekovih pravic, ampak za ekonomsko migracijo, saj je afganistanska ekonomija praktično na svetovnem dnu. Letos je EU sprejela več zakonov o zaščiti evropskih meja, zmanjšanju novih migracij in o demigraciji, kar pomeni, da bi države članice Evropske unije rade vrnile velik del afganistanskih ekonomskih migrantov v njihovo matično državo.

Letos je EU sprejela več zakonov o zaščiti evropskih meja, zmanjšanju novih migracij in o demigraciji, kar pomeni, da bi države članice Evropske unije rade vrnile velik del afganistanskih ekonomskih migrantov v njihovo matično državo.

Oktobra 2025 je večina članic podpisala skupno namero o takojšnjem vračanju migrantov, ki jo je vodila belgijska ministrica za migracije Anneleen Van Bossuyt s sporočilom, da Evropa na tem področju ne more več ostati mirna. V juniju 2026 je bil dokončno sprejet Pakt o migracijah, ki pospešuje hitrejšo obravnavo vizumov, azilov in vračanje migrantov, predvsem tistih, ki so prekršili zakon. Tukaj je nastala težava v primeru afganistanskih migrantov, ki jih EU ne more vrniti v Afganistan, ker ne priznava talibanskega režima. Zato je Bruselj navezal stik s Talibanskim vodstvom.

Kaj želijo doseči Talibani

Talibansko vodstvo bi seveda rado stisko EU izkoristilo za splošno prepoznavnost režima in vzpostavitev uradnih odnosov med državami. Prva zahteva je vzpostavitev afganistanskih konzularnih predstavništev v državah članicah EU. V tem primeru ne gre le za željo po enem 'butičnem' predstavništvu v Bruslju, ampak za odprtje diplomatske mreže v največjih evropskih prestolnicah. Konzularna predstavništva bi morala biti priznana od držav članic in stalna. Druga zahteva pa je prekinitev izolacije Afganistana, prepoznavanje režima, četudi neformalno, ampak dovolj učinkovito, da se konča diplomatska in trgovinska osamitev države.

Talibansko vodstvo bi seveda rado stisko EU izkoristilo za splošno prepoznavnost režima in vzpostavitev uradnih odnosov med državami.

Evropski predstavniki sicer trdijo, da gre le za srečanja 'tehnične' narave, ki ne bodo prinesla nič konkretnega. Sestanke so opisali kot interakcijo, piarovec Evropske komisije Markus Lammert pa je povedal, da gre izključno za pogovore o Afganistancih s kriminalno kartoteko in o tistih, ki predstavljajo varnostno grožnjo EU. Poudaril je, da ne gre za priznanje diplomatskih odnosov. Ne glede na to, kaj izjavljajo predstavniki EU je jasno, da Talibani ne bodo kar pristali na vračanje njihovih državljanov brez diplomatskega in trgovinskega dogovora.

Nevladniki protestirajo

V Human Rights Watch so opozorili na veliko hinavščino, ki prihaja iz evropskih prestolnic, kajti po eni strani obsojajo talibanski režim, po drugi pa so jim ravnokar segli v roke. Nobelova nagrajenka Malala Yousafzai je sporočila, da so jo pogovori izjemno pretresli, ti pa se ne bi smeli nadaljevati dokler Talibani preprečujejo ženskam in deklicam šolanje in delo. V Amnesty International so bili ostrejši ter opozorili, da so takšna srečanja neodgovorna in celo nevarna. Združeni narodi ocenjujejo, da bo 22 milijonov Afganistancev, kar je polovica države, potrebovalo človekoljubno pomoč. Poudarjajo, da 4 milijone otrok trpi za podhranjenostjo.

Opozorili so, da EU po zakonu ne sme vračati migrantov v državo, kjer jim grozi resna grožnja pregona in smrti. Če upoštevamo, da je bilo v Afganistan ravnokar nagnanih 3 milijone beguncev iz Pakistana, torej v državo, ki je že doživela ekonomski kolaps, sooča pa se z vsesplošno lakoto, potem je celotna situacija še hujša. Afganistan je namreč še pod mednarodnimi sankcijami, vrnitev Afganistancev iz Evrope pa bi vse skupaj še poslabšalo.

Od septembra 2023 do maja 2026 je bilo skupaj iz Irana in Pakistana vrnjenih 6,04 milijona beguncev, obe državi pa se ne ozirata ali gre za ekonomsko migracijo ali za novinarje, kritike, ženske in nekdanje državne uslužbence, ki jim v Afganistanu lahko grozi mučenje, morda celo smrt.

EU po zakonu ne sme vračati migrantov v državo, kjer jim grozi resna grožnja pregona in smrti.

Sestanek so zahtevale države članice

Pomembno je tiho strinjanje med državami članicami, kajti celotno srečanje s talibansko delegacijo je pobuda več posameznih vlad. Gre za večinsko pobudo držav, zato se je Evropska komisija nekoliko otresla direktnih očitkov o sestajanju s predstavniki režima, ki tako brutalno krši človekove pravice.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na ta način srečanje zavila v organizacijsko meglo, pri čemer vemo samo, da naj bi bil sestanek koordiniran na pobudo vlad članic, Evropska komisija pa zato nima kaj dosti s celotno zadevo, vodenje 'tehničnega' sestanka pa je prevzela Švedska.

EU je tako zelo uspešno zavila celotno srečanje v meglo, da dokler afganistanska delegacija ni javno sporočila, da ima že začrtano pot in datum v Bruslju, javnost dejansko ni imela več informacij o sestanku. Tudi potem, ko so Talibani razbobnali prihod, je EU le suhoparno sporočila, da bodo na srečanju predstavniki 15 vlad članic.

Kateri predstavniki in iz katerih držav članic, niso sporočili, saj so se v Komisiji izgovarjali, da ne gre za pobudo Komisije, ampak za pobudo dvajsetih vlad članic in zato ne morejo podati več informacij. Skopo so sporočili le, da je 20 zunanjih ministrov iz šengenskega območja oktobra 2025 poslalo zahtevo na komisijo za začetek tehničnih pogovorov s Talibani o remigraciji.

Kaj javno pravijo Talibani

Predstavniki Talibanov so bili zadovoljni, da jim je Belgija končno izdala vize za potovanje v EU. Čeprav gre le za enodnevno vizo za 23. junij, ki je omejena le na manjše geografsko območje, torej Belgijo. Tiskovni predstavnik afganistanskega zunanjega ministrstva Abdul Kaher Balhi je potrdil, da bodo pogovori tekli o vrnitvi Afganistancev, ki nimajo pravice ostati v EU. Delegati Islamskega emirata Afganistan so po srečanju povedali, da je bilo srečanje konstruktivno ter potrebno za utrditev zaupanja med državama. Izrazili so upanje, da bodo lahko ti pogovori prinesli mrežo konzularnih predstavništev v Evropi in tako zagotovili Afganistancem možnost konzularnih pravic.

Predstavniki Talibanov so bili zadovoljni, da jim je Belgija končno izdala vize za potovanje v EU.

EU bo za začetek plačala 20 milijonov EUR

V tem trenutku vemo, da je EU namenila 20 milijonov EUR za opolnomočenje vrnjenih migrantov v Afganistan. Ta denar bo izplačan Mednarodni organizaciji za migracije Afganistan, kar je potrdila namestnica direktorja Mutya Maskun. Sredstva naj bi se porabila za uspešno reintegracijo Afganistanskih migrantov nazaj v afganistansko družbo z namenom samozadostnosti, posojil za majhna podjetja, psihološko svetovanje in poklicno usposabljanje.

Začasna odpravnica poslov za Afganistan, sicer slovenska diplomatka Veronika Bošković Pohar je poudarila, da je EU za Afganistan od leta 2022 namenila že 140 milijonov EUR za podobne namene. Medtem je EU imenovala novega odpravnika poslov za Afganistan, to je italijanski diplomat Nicola Bellomo, pred tem zadolženega za afriške zadeve v evropski diplomaciji, med drugim pa je služboval kot veleposlanik v Ruandi.

Talibanski režim medtem stopnjuje zatiranje prebivalstva

Talibanski režim je prepovedal radijsko oddajanje neprimernih vsebin pod grožnjo kazni, kar tipično pomeni glasbo, ki je v javnosti prepovedana. Prav tako so predlagali, da radijske postaje predvajajo izključno koranske vsebine in islamsko etiko. Če radijske postaje ne upoštevajo navodil, so podvržene izgubi licence zaradi 'neplačila davkov' in 'nekvalitetnega' predvajanja. Druge omejitve so še striktno ločevanje spolov in omejitev gibanja žensk brez moškega sorodnika. Zakoni po novem zahtevajo, da mora lokalna skupnost in posamezniki aktivno uveljavljati islamsko etiko, sicer jih lahko doleti kazen.

Po prepovedi šolanja deklicam je danes izven šol 3,8 milijona deklet med 7. in 13. letom. Največjo težavo predstavlja dejstvo, da na ta način ženske ne pridobijo izobrazbe, medtem ko zakoni zahtevajo, da lahko ženske zdravi le ženska zdravnica. Nenazadnje ženske ne smejo obiskati lekarne ali zdravnice brez spremstva moškega sorodnika. S tem avtomatično odrekajo ženskam zdravstvene pravice. Kot razlog za prepovedi šolanja žensk so navedli, da določeni študiji niso namenjeni ženskam, ker so pretežki. Ženske prav tako ne smejo službovati v agencijah Združenih narodov ali nevladne organizacije. Prav tako imajo ženske prepoved gibanja v parkih, fitnesih in javnih kopališčih, čeprav so bili ti namenjeni izključno ženskam.

Rezultati srečanja

Niti EU niti Talibani še niso javno sporočili, kaj natančno naj bi se dogovorili. Glede na to, da se Talibani zavedajo občutljivosti srečanja ter imajo potrebo po vzpostavitvi diplomatskih in trgovinskih odnosov, četudi neformalnih, jim je jasno, da ni potrebe po drezanju v evropsko javno mnenje. Podobno je s predstavniki EU držav članic, ki bi končno rade odprle najmanj neformalne diplomatske odnose za možnost vračanja afganistanskih migrantov v matično državo. Nevladniki in humanitarne organizacije bodo vsekakor nasprotovale takšni ureditvi, saj je jasno, da so Talibani eden izmed najbolj jasnih primerov kršenja človekovih pravic.

Talibani se zavedajo občutljivosti srečanja ter imajo potrebo po vzpostavitvi diplomatskih in trgovinskih odnosov.

Toda potrebno se je zavedati tudi, da se je evropska politika odločila, da ne bo aktivno posegala v države, ki kršijo človekove pravice, zato se je tudi umaknila iz afganistanskega vojnega teatra. Podobno ravna v Iranu s polno podporo istih nevladnih in humanitarnih organizacij, politika nevmešavanja pa potegne za sabo potrebo po vzpostavljanju diplomatskih odnosov s takšnimi režimi. V tem trenutku kaže, da bodo evropski diplomati in Talibani dosegli najmanj nekakšen tihi dogovor.

Nevladniki in humanitarne organizacije bodo vsekakor nasprotovale takšni ureditvi, saj je jasno, da so Talibani eden izmed najbolj jasnih primerov kršenja človekovih pravic.