Štafeta mladosti temelji na laži in kraji

Mesec maj, s slovenskim imenom veliki traven, ima v komunističnih praznovanjih izjemen pomen. Najprej se je praznoval 1. maj, potem 9. maj, 25. maja pa dan mladosti, ki je bil njihov najpomembnejši praznik.

V šoli smo se radi zbadali z naslednjim stavkom: »Lažeš, kradeš, bolhe ješ, v šolo hodiš, nič ne veš.« Kako se danes zbadajo šolarji, ne vem. Verjetno malokateri šolar ve, kakšne so bolhe. Drugi deli zbadljivke pa so še danes povsem primerni. V šolskem okolju in tudi nasploh še vedno obstajajo bajke in povesti o polpretekli zgodovini. Poglejmo eno od bolj posebnih, ki se močno dotikajo telesne kulture.

Titov rojstni dan

Dan mladosti je obeleževala jugoslovanska mladina na rojstni dan Josipa Broza Tita. Že določitev 25. maja ni bila skladna s Titovim pravim rojstnim dnevom, ki je bil po zgodovinskih virih 7. maja. Seveda si lahko vsak pripravi rojstnodnevno zabavo, kadar se mu zahoče, pa vendar: če je državna zabava, potem se pričakuje vsaj malo resnosti pri spoštovanju datumov. Tudi država ima na primer svoj rojstni dan, a datum, določen za praznovanje, ni tri tedne kasneje.

Kakorkoli, prvo štafeto naj bi izvedla komunistično dobro vzgojena mladina že leta 1945. Kot se za štafeto spodobi, je potovala iz kraja v kraj, nosili in predajali so jo lahko le uradni pravoverni mladinci (nekako do 27. leta starosti), predali pa so jo Titu na zaključni slovesnosti na stadionu v Beogradu.

Sokolska štafeta

Prva domača štafeta v jugoslovanskem okolju je bila organizirana leta 1934 in je bila povezana z dinastijo Karađorđevićev. Tega leta so sarajevski sokoli (prostovoljno) v čast Petra I. Karađorđevića nosili štafeto iz Sarajeva do Oplenca, kjer je bil grob Petra I.

Prestolonaslednik Petar II. Karađorđević je bil že od leta 1929 nazivni starosta jugoslovanskih sokolov (njegov oče Aleksander I. Karađorđević je želel preko sokolov izvajati telesno in narodno vzgojo državljanov). Ker je bil mladoleten, so seveda vodenje sokolstva izvajali podstaroste. Povezanost med sokolstvom in kraljevim vladanjem pa je bila nesporna.

Zadnja sokolska štafeta je bila izvedena leta 1940 (leta 1941 je čas rojstnega dneva Petra II. že v času po okupaciji kraljevine). Štafete so leta 1940 krenile iz Celja, Maribora, Splita in Skopja. Štafetne palice je izmenoma nosilo približno 7.000 sokolov iz vseh sokolskih žup (danes bi rekli iz posameznih pokrajin). Šestega septembra so se vse štiri štafete srečale v Beogradu, kjer so bila sporočila prenesena v skupno veliko štafeto, ki jo je polkovnik Kreković predal mladoletnemu kralju. Stvarni dokaz te štafete je, kako ironično, v Muzeju 25. maj v Beogradu.

Komunistična kraja

Zaključna prireditev v čast Titovemu rojstnemu dnevu je bila po značilnostih preprosta kopija sokolskega zleta. Tako je prireditev vsebovala telovadne plese mladincev, mladink, vojakov in mornarjev. Vse znanje, ki so ga imeli sokoli, je bilo uporabljeno za poveličevanje največjega morilca na tleh nekdanje države. Sokole so sicer že leta 1945 ukinili, tisto, kar pa je zmagovalcem koristilo, so enostavno prevzeli in uporabili pri svojem delovanju.

Vsaka trditev ima tudi svoje nasprotje. Slovenska mladina se je na začetku 70. let prejšnjega stoletja telovadnim plesom uprla, z navedbo (ker je bilo sodelovanje obvezno), da je to fašizem nad mladino. Oglasili so se v Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL), v celicah Komunistične partije, kjer so ugodili mladini. V nadaljnjih letih so Slovenci na dnevu mladosti nastopali s predstavitvami novih, tudi drugačnih, starih telesnokulturnih zvrsti. V Sloveniji so zato telovadni plesi zamrli, dokler se ni pojavila Jane Fonda s svojo »aerobiko«, ki ni nič drugega kot telovadni ples. Namesto sokolske vadbe danes slavijo nekateri v naši domovini Jane Fonda, čeprav so telovadni plesi po svetu slovenskega izvora.

Kraja zamisli štafete mladosti ni bila edina kraja sokolske organizacije. Morda še večja prisvojitev je bila nova himna Titove države. Dolga desetletja je veljala himna Naprej Slovani za eno od temeljnih pesmi sokolskega gibanja. In sokole ukineš, prisvojiš si del njihovih zamisli, predstavitev in delovanja, da v ljudeh vzbudiš lažen spomin, da se ni nič spremenilo, ter opomin, da lahko izgineš, a del tvojih misli bodo morda prevzeli.

Zatorej bi veljalo serviserje komunistične miselnosti spomniti na: »Lažeš, kradeš … v šolo hodiš, nič ne veš.«

Zaključna prireditev v čast Titovemu rojstnemu dnevu je bila po značilnostih preprosta kopija sokolskega zleta.

(D253: 54)