Težave s slovnico kot razlog za terorizem
Pod pojmom slovnica lahko razumemo sistem pravil našega jezika in življenja. Dokler je sistem pravil jasen, vse lepo teče.
Poglejmo očiten primer. Recimo, da pri nogometu nekdo izvede avt z nogo. Sodnik zapiska, žoga pripade nasprotni ekipi in nihče se kaj veliko ne pritožuje.
Pri nogometu je pač tako, da je potrebno avt izvajati z metom žoge iznad glave. Prav tako je treba enajstmetrovko izvajati s točke enajst metrov oddaljene od sredine golove črte. Kdor bi jo želel izvajati z neke poljubne druge točke, bi jo prav tako zapravil. Pravila so jasna, prav tako tudi kdo je sodnik, ki skrbi za njihovo uresničevanje.
Katoliška Cerkev ima "sodnika", protestanti in muslimani pa ...
Malo bolj zakomplicirano je vprašanje, kaj spada v moralni nauk katoliške Cerkve. Obstaja namreč ogromen sistem trditev in logičnih izvajanj, ki razlaga kaj točno spada v ta nauk in kaj ne. S katerim dejanjem ga kršimo in s katerim ne.
Muslimani in protestanti pa take avtoritete nimajo. In v tem, da ni sodnika, ki bi povedal kaj sodi v slovnico in kaj ne, je velika težava za interpretacijo pravil za življenje.
Zaradi kompleksnosti cele kolobocije pa obstaja sodnik, ki v duhu Cerkvene tradicije in razpoznavanja znamenj časa, razsoja kaj spada zraven in kaj ne. Seveda je kot človek vezan na svoj zgodovinski čas. Tako da ni vse kar pove nujno popolna resnica, je pa nekakšna njena osvetlitev. Ta sodnik je rimski škof, ki je prvi med enakimi – torej, prvi med škofi.
Muslimani in protestanti pa take avtoritete nimajo. In v tem, da ni sodnika, ki bi povedal kaj sodi v slovnico in kaj ne, je velika težava za interpretacijo pravil za življenje.
Enako sicer velja tudi za agnostike in ateiste, vendar oni ne razumejo, kaj je prava gorečnost. (Razen gorečnost v kakšni ideologiji, kar pa je pravzaprav religija oropana presežnega elementa; namesto Marxovega »opija« za ljudstvo je to »heroin«). Brez gorečnosti ni mogoče izvesti tako radikalnih dejanj, zato ti neverni ljudje načeloma ne predstavljajo tako velike grožnje kakor fundamentalisti.
Problem so tisti, ki slovnice ne priznavajo
Večina muslimanov je zelo strpna, kar dokazuje tudi preživetje tolikih različnih skupnosti v Siriji do današnjih dni. Vendar pa obstajajo struje muslimanov, ki te njihove slovnice ne priznava.
Vztrajajo pri dobesednem branju Korana, brez poudarka, katere sure imajo prednost pred katerimi. (V filozofskem smislu pa si marsikatere med seboj nasprotujejo).
Slednje pomeni, da kdor poudari druge vrstice besedila, dobi drugačen rezultat zadetkov v svoji slovnici. To ga vodi v drugačno razumevanje sveta in drugačno delovanje.
V analitični filozofiji velja kot glavni cilj filozofovega dela prinašati ljudem bolj točne pojme. Torej, da ljudje znamo razlikovati med na videz podobnimi si stvarmi.
Kadar stvari niso jasno definirane, se hitro pojavijo problemi, saj se med seboj ne razumemo več. Nekdo govori nekaj, drugi pa sliši iz tega čisto nekaj drugega.
»Meje mojega jezika so meje mojega sveta,« je zatrdil Ludwig Wittgenstein, zato je silno pomembno, da skrbimo za naše razumevanje pojmov – kajti iz tega se bo napajalo tudi naše življenje.
Nikar se togo ne oklepajmo slovnice, ki bi zatrjevala kaj na škodo našega bližnjega.
Umetnost življenja je v tem, da živimo kreativno z obzirom na svojo slovnico, ki pa smo jo vedno znova pripravljeni popraviti in urediti, če je to v resnično korist Drugega.
Zadnje objave
YouTube cenzuriral podkast Veliki brat te gleda – kritiko Chat Controla so izbrisali
18. 7. 2026 ob 20:20
[Gledali smo] Filmi o sv. Frančišku (1/5)
18. 7. 2026 ob 19:00
Nova strategija EU proti rasizmu 2026–2030
18. 7. 2026 ob 17:17
Na parcelo naj bi odlagali odpadni gradbeni material
18. 7. 2026 ob 15:30
Izbris podjetja Aleša Musarja iz britanskega registra – prostovoljno ali prisilno?
18. 7. 2026 ob 13:23
Mladi krompir s hrustljavo zeliščno masleno skorjico
18. 7. 2026 ob 12:00
Strožji nadzor ne rešuje absentizma
18. 7. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Filmi o sv. Frančišku (1/5)
18. 7. 2026 ob 19:00
Mladi krompir s hrustljavo zeliščno masleno skorjico
18. 7. 2026 ob 12:00
Prispevek k spoštljivemu spominu na naše znanstvenike
18. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.