Upor na ladji SMC

Dr. Milan Brglez je strokovnjak na področju mednarodnih odnosov. Njegova profesionalna integriteta je neizpodbitna. V začetku svojega mandata je z dobro ekipo pričel izgradnjo funkcije predsednika državnega zbora v institucijo, kot si jo zrela demokracija zasluži. Vendar pa bolj kot se je bližal konec mandata, toliko bolj je bila vidna njegova politična opredelitev, ki je dobivala prednost pred objektivnim odločanjem. Na to ga je opozicija večkrat upravičeno opozorila.

Dogajanje v SMC je klasična zgodba upora kapitanu pod poveljstvom prvega častnika. Upor, ki zasleduje kratkoročni cilj zamenjave smeri ladje zaradi lastnih osebnih preferenc. Zaradi povezav, ki bi jih morali pustiti za seboj, ko bi ladja zaplula v novo smer oziroma že ob potencialni nevarnosti, da bi zaplula v novo smer.

Dogajanje v SMC je klasična zgodba upora kapitanu pod poveljstvom prvega častnika. Upor, ki zasleduje kratkoročni cilj zamenjave smeri ladje zaradi lastnih osebnih preferenc.

SMC zmagovalni konj, ki ni njegov

SMC je projekt stare levice z novimi obrazi, kateri definiciji  je dr. Brglez v polnosti ustrezal. S svojim predsedovanjem državnega zbora je postal eden izmed (redkih) prepoznavnih obrazov SMC. Vendar pa ta stranka ni bila nikoli njegova - ne ideološko, ne organizacijsko.

SMC je stranka, ki jo je dr. Cerar vedno gradil na njeni sredinskosti. Prvič je to jasno pokazal pri migrantski problematiki, kjer je jasno zavzel stališče, ki je bilo v nasprotju s pričakovanji splošne javnosti in dobršnega dela lastne stranke. Dr. Brglez pa je vedno predstavljal njeno levo sidro. Levo sidro, ki je prineslo SMC del glasov in ki bi lahko v prihodnosti odigral vlogo salonskega intelektualnega jedra skrajne Levice.

Koalicijska matematika

Dr. Cerar je sedaj obtožen diktatorstva v stranki ter brezmejnega egoizma. Vendar to je le en vidik zgodbe. Stranki se dogaja neizogibna razjasnitev, ki je bila v zraku že nekaj časa. Vsebinska razhajanja med tema poloma so bila jasna in so bila vidna celoten prejšnji mandat. SMC ima v svojih vrstah levo profilirane kadre, ki so očitno našli svojega voditelja v dr. Brglezu in nekaj liberalnega, zdravorazumskega sredinskega jedra, ki stavi na dr. Cerarja.

Kot predsedniku vlade, ki je vodil ideološko levo vlado z zelo različnimi pogledi na reševanje težav, sploh ko pride do vprašanj narodnega pomena, je gotovo jasno, da taka vlada, kot jo nam trenutno obljublja Šarec in levica, ni garant stabilnosti. Pravzaprav gre za iste ideje, iste predloge rešitev ter isto staro levico, ki je njega postavila za zmagovalca volitev.

Slovenija potrebuje moderno liberalno stranko, da nastavi ogledalo skrajnostim levice, ki smo jim priča v zadnjem času.

Prihodnost SMC

Svoji usodi stranke za ene volitve je SMC uspešno ušla. Vsaj zaenkrat. To Cerarju omogoča, da z modrimi potezami poskuša uresničiti svojo vizijo stranke, ki bo moderna liberalna stranka, ki jo Slovenija potrebuje. Potrebuje jo, da nastavi ogledalo skrajnostim levice, ki smo jim priča v zadnjem času.

Pri tem procesu pa ga potencialna leva vlada omejuje, saj se ne bo moral predstavljati kot garant normalnosti, kot branik pred »skrajno desnico«. In zaveda se, da ima sredinska vlada z SDS, NSi, SMC in recimo SAB veliko večje možnosti uresničitve potrebnih reform, zaustavitve določenih procesov ipd. Hkrati pa so govorice o njegovi potrebi po potrjevanju, po pozornosti in funkciji nekaj, kar ga bo verjetno zapeljalo do prodaje najvišjemu ponudniku. Ponudniku, ki bo zadovoljil njega osebno.

Upor na ladji SMC je bil pospremljen z neverjetno medijsko podporo prvemu častniku, saj ima vplivne prijatelje – podobno, kot  jih je imel zgodovinski uporni prvi častnik. Vendar je kljub temu zgodovinski kapitan nadaljeval s svojo kariero in dosegel visoke položaje v družbi, medtem ko so prvega častnika pokončali domorodci, h katerim se je želel vrniti.

Napovedovanje prihodnosti je nerodna reč, sploh na podlagi zgodovinskih paralel. Neizpodbitno dejstvo pa ostaja, da revolucija žre lastne otroke.