V Šentjerneju bo potekal shod proti nedelujoči državi – bodo pravico v roke morali prijeti občani?

»Čas je, da so izrečene denarne kazni in neplačane obveznosti izterljive in da to velja za vse,« je opozorila poslanka Anja Bah Žibert in objavila sklepe, ki so bili na korespondenčni seji konec junija vsi zavrnjeni – med njimi tudi sklep s pozivom vladi, naj v treh mesecih v Državni zbor vloži zakonodajni paket za reševanje romskih vprašanj, ki so ga obljubljali že leta 2023. Medtem ko se odločevalci ne zganejo, pa se nasilje le še stopnjuje, ljudje se bojijo. Protestni shod proti nedelujoči državi bo v Šentjerneju potekal 15. julija.

Spomnimo, Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je 19. junija na predlog predsednika Komisije Jožeta Tanka (SDS) razpravljala o romskih vprašanjih in stopnjevanju nasilja, vendar pa predlaganih sklepov na koncu komisija ni sprejela. Kot smo že pisali, zaradi obstrukcije poslancev Svobode in Levice ni bila sklepčna. Navzoči člani so sklenili, da bodo glasovanje opravili na korespondenčni seji. S predlaganimi sklepi bi komisija vlado med drugim pozvala, naj v treh mesecih v DZ vloži zakonodajni paket za reševanje romskih vprašanj, ki ga je obljubljala že leta 2023. Člani komisije za peticije iz vrst Svobode in Levice so nato na korespondenčni seji 30. junija zavrnili vse sklepe.

Če bi bili sklepi sprejeti, bi Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti Vlado pozvala, da nemudoma posreduje Državnemu zboru v sprejem zakonski sveženj, ki so ga leta 2023 vložili župani. Pozvali bi, da se v treh mesecih pripravi zakonske akte, s katerimi bi se organom pregona omogočilo učinkovitejše odzivanje na spreminjajoče se razmere v družbi na področju kaznivih dejanj in prekrškov. Komisija bi vlado tudi pozvala, naj v treh mesecih pripravi zakonske spremembe na področju pravosodja – na način, da se bo v največji možni meri preprečila ponavljajoča se kazniva dejanja in prekrški skupin ter posameznikov. Komisija bi vlado še pozvala, da v treh mesecih pripravi predlog ukrepov in zakonskih sprememb na način, da se tudi z naslova denarnih socialnih prejemkov lahko izvrši izrečena denarna kazen.

»Če vlada ne bo začela reševati te problematike, bo situacija le še slabša,« je opozorila poslanka Anja Bah Žibert (SDS) in dodala, da je bila velika napaka, ko je država otroški dodatek spremenila v čisti socialni korektiv, to bi morala biti podpora družini in tudi odvzeta, če se namenja drugim stvarem. Dokler se ne bo delalo izvršb na vsak prejemek in dokler ne bomo imeli jasnih statistik, se situacija ne bo spremenila na bolje. »Seveda smo socialna država, ampak to ne pomeni, da lahko na drugi strani nekdo s kaznivimi dejanji to socialno državo rani in za to ne nosi posledic,« je bila jasna poslanka. Opozorila je tudi na to, da se nasilje stopnjuje, vendar pa se ljudje bojijo in si ne upajo podati prijave. To se je izkazalo tudi v primeru občana iz Dolenje vasi pri Šentjerneju – ko je mladega Roma opozoril, zakaj dela škodo na pridelku, mu je Rom zlomil ličnico ter mu poškodoval nos in zobe. V Šentjerneju so se v enem mesecu zgodili kar štirje fizični napadi.

To so konkretni sklepi, ki jih je predlagala @PS_SDS na seji Komisije za človekove pravice, ki bi predstavljali korak naprej pri reševanju romske problematike. Koalicija je na korespondenčni seji zavrnila vse!
Skratka, čas je, da so izrečene denarne kazni in neplačane obveznosti… pic.twitter.com/HnR7PzO005

— Anja Bah Žibert (@ANJABAHZIBERT) July 3, 2025

»Razumemo, da ima vsak poslanec ali stranka pravico do svojega političnega stališča in lahko izraža zadržke glede predlaganih ukrepov. Vendar bi, če bi bili res zavezani k demokratičnemu dialogu in spoštovanju, ljudem svoje predloge predstavili v razpravi na srečanju in sodelovali pri oblikovanju sklepov,« se je v javnem pismu poslancem, ministrom in Vladi RS odzval Silvo Mesojedec, predsednik regijske civilne iniciative in občinski svetnik. Opozoril je, da so občani  zaradi neukrepanja države, nevzdržnih razmer in popolnega ignoriranja njihovih opozoril, vse bliže točki, ko bodo zaradi ogroženosti lastne varnosti pravico prisiljeni vzeti v svoje roke. »To je najbolj skrajni alarm in zadnje opozorilo državi,« je bil jasen. »Če bi proti glasoval kdo, ki je za romsko problematiko izvedel le iz medijev, bi še nekako razumel. Da pa tako glasuje poslanka, katera dobro pozna situacijo na terenu, to pa je nesprejemljivo in nespoštljivo do regije, iz katere prihaja,« je ob zavrnitvi Komisije komentiral glasovanje poslanke Jožice Derganc, ki je bila na listi stranke Gibanje Svoboda za poslanko izvoljena v volilni enoti Novo mesto. Proti so glasovali tudi Tatjana Greif (Levica), Aleksander Prosen Kralj, Gašper Ovnik, Dušan Stojanović, Miha Lamut, Rastislav Vrečko in Vera Granfol (vsi Svoboda). Članica Meira Hot (SD) ni glasovala.

Mesojedec je sedaj pozval na protestni shod proti nedelujoči državi, ki bo potekal v Šentjerneju – kjer se fizični napadi v zadnjem mesecu kar vrstijo. »Tu ne gre za leve ali desne. Državljani upravičeno pričakujemo primerne ukrepe, ne izogibanje problemom ali zgolj nabiranje političnih točk. JV Slovenija se sooča z težko varnostno situacijo. Prav bi bilo, da se v čim večjem številu udeležimo tega shoda in s tem damo signal trenutno vladajoči ter tudi prihodnji politiki, da je skrajni čas za ukrepanje,« je zapisal Mesojedec. Shod je napovedan 15. julija ob 19. uri, pred Kulturnim centrom Primoža Trubarja.