V upanju na svež denar Grki sprejeli nove varčevalne ukrepe

Grški parlament je v četrtek zvečer sprejel nov sveženj varčevalnih ukrepov, s katerim vlada upa, da si bo zagotovila nov obrok mednarodne pomoči ter možnost za odpis dolgov.

"Sprejemamo pozitivne ukrepe za našo družbo in državo," si je ob parlamentarni večini oddahnil grški predsednik vlade in vodja koalicije radikalne levice (Siriza) Aleksis Cipras, poroča EU Observer

Paket zakonov, ki je bil v 300 sedežnem parlamentu sprejet le z 153 glasovi, vsebuje znižanje pokojnin in povečanje davkov, s čemer naj bi v proračunu do leta 2020 privarčevali 4 milijarde evrov.

Ukrepi so bili v osnovi dogovorjeni na aprila na srečanju evroskupine in zapečateni v pogovorih med grško vlado ter strokovnjaki grških posojilodajalcev - Evropske komisije, Evropske centralne banke, Evropskega mehanizma za stabilnost in Mednarodnega denarnega sklada.

V zameno za ukrepe so ob finančni injekciji pomoči posojilodajalci obljubili še dodatne spodbude, kot so podpora za otroke, najemnike in revne upokojence. A naštete bonitete bodo stopile v veljavo samo, če bo Grčija znižala proračunski primanjkljaj in ustvarila primarni presežek v višini 3.5 % BDP.

Cipras je bil z odločitvijo parlamenta zadovoljen ter v razpravi vztrajal, da bo država izšla iz naloženih programov leta 2018, ko se bo trenutni končal, novi pa naj ne bi bil več potreben.

A vodja konservativne opozicije Kyriakos Mitsotakis mu je očital, da bo naslednji, četrti program povsem njegova zasluga, saj je "domovino spremenil v varčevalno kolonijo brez meja."

Sprejeti zakon je bil predpogoj za drugi pregled programa pomoči, podpisanega leta 2015 in bo sprostil novo posojilo, ki bi lahko doseglo tudi 7 milijard evrov.

Ministri evroobmočja bodo ukrepe pregledali na ponedeljkovem sestanku, a zeleno luč mora dati Mednarodni denarni sklad. Tam pravijo, da bodo plačilo sprostili samo, če bodo prepričani, da bodo imeli ukrepi pozitiven dolgoročni vpliv na grški dolg.

To pomeni, da četudi bodo grški ukrepi zadovoljili zahteve kreditodajalcev, plačila ne bo, če z njimi ne bo zadovoljen tudi Mednarodni denarni sklad.

Po prepričanju nekaterih uradnikov EU je možnost za to približno 50/50, glavni nasprotniki odpisa dolgov pa so Nemci, ki želijo, da pred tem Grki res naredijo vse, kar je potrebno v okviru predpisanih programov.