[Video] Milena Miklavčič: Esmeralde so med nami, brodnjakov pa premalo (Odmev tedna, 6. 6. 2025)

Gostja tokratne oddaje Odmev tedna, ki jo vodi Vida Petrovčič, je bila Milena Miklavčič, slovenska pisateljica, novinarka ter ljubiteljska zgodovinarka in antropologinja.

Ga. Milena že vse svoje življenje živi in dela na žirovskem podeželju, stran od mestnega vrveža, v neposredni bližini gozdov, gričev, voda, pa tudi zveri. Vajena je trdega dela in regionalnih pripetljajev, vendar jo pri tem motijo predvsem 'svetovalci' iz mestnih okolij. Prav ti, ki redko pridejo blizu. Ti se čutijo najbolj kredibilni za deljenje navodil, na primer, kako se obnašati pri srečanju z medvedom in kolikšne populacije medvedov, volkov ali divjih prašičev so za varno življenje na deželi še ustrezne. Ti – mestni »živaloljubci«, aktivisti, ki so o teh živalih nekaj brali in jih nedoraslo doživljajo kot plišaste igrače, ob tem seveda niso pripravljeni prevzeti nobene materialne odgovornosti za škodo na pridelkih ali glede ogrožanja življenja ljudi. Ga. Miklavčič situacijo povzame z mislijo: »Če se odločimo za tolikšno število zveri, je treba iz vseh teh okolij odstraniti človeka. Odločimo se.«

Z voditeljico se za tem dotakneta zadnjih pretresov glede dela kulturnikov, interpelacije Aste Vrečko in še vedno veljavne stare zakonodaje o zaslužnih pokojninah, saj vladna koalicija predlog SDS-a odklanja. Na vprašanje, kako gleda na brezsramna pozivanja nekdanje ZARES-ove ministrice Majde Širca na X, da naj zdaj začnejo vlagati prošnje za zaslužno pokojnino vsi, ga. Miklavčič odgovarja, da v Sloveniji žal še vedno ohranjamo navade iz časa fevdalizma, ki so jih vse zrele države že davno opustile. Sama ima namreč zelo strog odnos do stvari, ki so podarjene preko državnega sistema,  in tak sistem zavrača z razlago, da »je moral nekdo trdo delati, da lahko nekdo drug, privilegiran, pridobi nekaj podarjenega«. Njen pogled je, da tako visoke, podarjene, zlasti podedovane pokojnine, niso namenske, za razliko od enkratnih nagrad za konkretne dosežke, ki bi lahko bile tudi večje. Opozarja predvsem na odsotnost kritične misli v masovnih medijih in privzgojeno navado ljudi, ki životarijo ob minimalni pokojnini in »mislijo, da je to prav«.

Kljub obilni hvali o varnosti v državi s strani ministra Poklukarja se pri obiskovanju večernih kulturnih prireditev v Ljubljani Milena Miklavčič ne počuti več varno. Povod za tak občutek je njeno doživetje nekaj neprijetnih dogodkov na mestnih parkiriščih. Stanje jo nekoliko preseneča glede na dejstvo, da Ljubljana ni velemesto, ki bi ga bilo tako težko varnostno nadzorovati. Sama namreč opaža, da se o varnostnih deliktih predvsem poroča, sistemsko pa se jih ne rešuje, saj primeri številčno rastejo. Tudi v domačem kraju čutijo porast naseljenih tujcev, ki se potikajo po kraju in žal tudi po odklenjenih hišah. Ob spremljanju ministrovih (ne)reakcij in njegovem hkratnem zapletanju pri trgovini s filipinskimi delavci optimizma glede varnosti ne čuti.

Čuti in sočustvuje pa ob izstopajočem Brodnjakovem glasu ob predrznih izjavah predsednika vlade, s katerimi je podjetnike podil na Hrvaško, in v lastni pretresenosti resnično ne razume, kako lahko kdo ob tako destruktivnih stališčih Roberta Goloba mirno pije kavo ali temu celo ploska. V neki demokratično zreli družbi bi šli ljudje ob takih stališčih šefa koalicije na ulice. Ob tem se sprašuje, kako zaslepljeni smo državljani. Naša glavna medijska scena, ki bi morala zaradi takih izjav udarno planiti na Roberta Goloba, je namreč sokriva in sprevržena, saj se namesto tega zdaj pritlehno loteva Brodnjaka.

Sama si resnično želi, da se podjetniki v naši državi ne bi držali tako hlapčevsko. Ga. Milena prav tako ne razume te splošne 'fovšarije' določenih skupin do podjetnikov, ki so ob 6.00 uri v pisarni in jo zapuščajo šele v večernih urah. Delovni ljudje morajo, po njenem, zaslužiti več, saj s tem vlečejo za seboj celo več panog. Zavistna miselnost ima močno podporo zlasti v državnih medijih, kjer se drugačni, kritični pogledi sploh ne tolerirajo več. Slednje se je jasno izkazalo tudi pri napadih na Pahorja po tistem, ko si je drznil omeniti dejstvo, da Palestina še vedno ne pristaja ne izpustitev talcev.

Golobovi 'nikogaršnji hlapci' na RTV Slovenija, ki medijski prostor skrbno mažejo in polnijo s temami o Gazi, na katere slovenska politika nima večjega vpliva, so po Mileninih pričakovanjih svojemu gospodarju postavljali le mlačna vprašanja in ga že vnaprej opravičevali. Opaža, da so si nadeli res zanimivo aktivistično ime.

Težava naše družbe je, po mnenju gostje, da se na izkušene ljudi in strokovnjake, ki mislijo in govorijo kritično, zliva ves žolč in plohe žaljivk, namesto da bi se vzpodbujala javna diskusija in strpen dialog. Te mnenjske nestrpnosti se polni zlasti tisti, ki danes sodelujejo v raznih vladnih svetih za pregon sovražnega govora. Ob tem ne pozabimo, da so se revolucionarni povojni poboji dogajali ravno zaradi tedanje nedopustnosti drugačnega mnenja. Danes pa se to dogaja v obliki medijskega ali sodnega linča. Ljudje v Sloveniji še vedno podlegajo črednemu nagonu in se obnašajo kot 'esmeralde'. Slej ko prej je medsebojne medijske obračune pričakovati tudi med trenutnim 'novim' obrazom na oblasti in njegovim naslednikom, ki ga levo politično ozadje že pripravlja, na povezavi Murgle-Bruselj. To bo verjetno idealen kandidat za tiste, ki se ukvarjajo le s svojim domačim vrtičkov, ne pa z možnostmi za boljši jutri, kjer bi kandidati na volitvah tekmovali z rešitvami za ljudi, ne le z lakomnostjo po državnih koritih. Za take napore (in foto-seanso) pride politik tudi na proslavo pod Macesnovo gorico in si jo organizira ločeno, ali pa se na Madagaskarju dobrika Cerkvi in Pedru Opeki. Zunanja medijska podoba, kot pravi ga. Milena, se tako ne ujema ne s preteklimi, ne s tekočimi aktivnostmi. Bolj kot na sklepanje dogovorov v nacionalnem interesu nas potovanja naših političark po Afriki spominjajo na turizem v udobni obutvi in v udobnem veseljačenju, brez spremstva različnih gospodarskih ekip, javnosti pa se v poročilih postreže z obrabljenimi floskulami o sklenjenih skupnih podnebnih dogovorih, od katerih imamo Slovenci le škodo, koristi pa nobene.

Podobne vzorce delovanja ga. Miklavčič prepoznava tudi pri uvajanju novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, pri katerem bomo vnaprej plačevali za storitve, ki nimajo ne organizacijske, ne kadrovske, ne digitalne podpore, niti ni jasno zapisano, komu in pod katerimi pogoji bodo zagotovljene, župani še vedno nimajo jasnih navodil, kaj morajo pravzaprav zagotoviti občine same. Na drugi strani opaža, da preko objav in fotografskih vsebin v javnost nevzdržno pronica konsistentna drža oblastnikov, ki zase postavljajo ena pravila, za ljudstvo pa druga. 

Ena od iniciativ, ki si je v naši družbi drznila misliti drugače, je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je podprla skupinsko tožbo proti GEN-i, saj so bili gospodinjski odjemalci zaradi enostranskega spreminjanja cen in pogodbenih pogojev v 3 letih (2022–2025) oškodovani kar za 180.000 evrov. Ga. Milena komentira tudi eno najvišjih cen elektrike v EU – z opazko: »Ker lahko. Ker oni lahko.«

Na prvo- in drugorazredne vlada, po njenem, deli tudi starše, ki imajo otroke v zasebnih vrtcih, ob tem pa cinično pripomni: »Zakaj bi Slovenci imeli pri vrtcih izbiro, če je pa ne smemo imeti pri zdravstvenih izvajalcih in šolah, ne glede na to, da so bili vsi doslej v javnih mrežah in izvajali javno odobrene programe?« Kateri zasebni vrtci in šole bi lahko bili izločeni, je obrazloženo v video prispevku.

Pogovor z go. Miklavčič voditeljica zaključi s spornimi praksami Jankovića, ki mu slovenska kulturna dediščina ne pomeni veliko in se ob spornih projektih pod Plečnikovo tržnico zdaj loteva še problematične prenove Križank, ki prav tako diši po kapitalskih interesih. Ga. Miklavčič konstruktivno omenja nekaj alternativnih poti, ki bi Srednji oblikovni šoli dolgoročno zagotovile nadaljevanje dela na trenutni lokaciji, vzdrževalna dela Križank pa bi bila pred tem ustrezno in nadzorovano izvedena. V upanju, da bomo Slovenci odprli oči, postali glasnejši in se pogumno posloviti od »esmeraldine« drže, sta se z Vido Petrovčič poslovili.

Prisluhnite oddaji Odmev tedna. Zanimiva in poučna je.