Vlada, dobrodošla na Povšetovi

»Vlada, dobrodošla na Povšetovi,« se je glasil eden od transparentov, s katerimi so pravosodni policisti izrazili nezadovoljstvo nad slabimi delovnimi razmerami. Zaposleni v zaporih so ob 11. uri z enournim opozorilnim protestom opozorili na nevzdržne delovne razmere. Vladi sporočajo, da tako več ne gre, razmere v zaporih so nevzdržne, njihovo delo pa ni cenjeno in ovrednoteno. Od pristojnih med drugim zahtevajo takojšnjo obravnavo in sprejetje kolektivne pogodbe za Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, s pomočjo katere bi bilo mogoče izboljšati status vseh zaposlenih v zaporskem sistemu. Zahtevajo tudi odpravo plačnih anomalij v okviru nove plačne reforme.

SDOS - Konferenca Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij je Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje in vodstvo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) ter zainteresirano javnost že od septembra 2017 zelo jasno in glasno opozarja na neznosno prenatrpanost slovenskih zaporov in na kritično pomanjkanje pravosodnih policistov ter drugih strokovnih delavcev v ZPKZ. »Slovenska politična oblast še vedno nima nekega jasnega in primerno kritičnega odnosa do razmetavanja javnega denarja, pregona korupcije in zlorab javnih pooblastil, zato najverjetneje tudi še nima tistega še kako nujno potrebnega pravega odnosa do zaporskih uslužbencev in tudi do zapornikov, saj so oboji preobremenjeni zaradi prenatrpanosti zaporov,« je pred protestom zapisalo vodstvo SDOS in Konferenca sindikata URSIKS. Ponovno so opozorili, da pravosodni policisti enostavno nimajo prepotrebnega časa za normalen počitek in za normalno socialno življenje ter seveda tudi ne za permanentno strokovno izobraževanje in usposabljanje v borilnih veščinah, čeprav je vse našteto ključnega pomena za varno, strokovno in normalno delovanje slovenskega zaporskega sistema. Zaradi preobilice nadur, ki so opravljene v povsem neenakomerno razporejenem delovnem času, pravosodni policisti izgorevajo, se odrekajo normalnemu socialnemu in družinskemu življenju, poleg tega pa se nikoli ustrezno ne spočijejo, zato na delo pogosto prihajajo nepripravljeni za naloge, ki jih čakajo, saj te terjajo spočitega in borilno sposobnega ter strokovno usposobljenega pravosodnega policista, ki se je le kot tak sposoben soočati z nevarnostmi, ki jih prinaša zelo dinamična, psihosocialno zahtevna in tudi nevarna zaporska populacija, saj je več kot polovica zapornikov tujcev oziroma migrantov in njihovih tihotapcev, ki so zagrešili kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Pravosodni policisti in drugi zaporski uslužbenci se soočajo z vsaj 600 obsojenci več, kot je to v nekih normalnih razmerah. 

Pravosodni policisti so danes pred zapori po državi in prevzgojnim domom Radeče izvajali enourni opozorilni protest

V sindikatu Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so zapisali, da želijo s protestom opozoriti odgovorne, da tako več ne gre naprej in da je treba nekaj storiti. Pravosodne policiste je razjezila tudi nedavna izjava ministrice za pravosodje Andreje Katič, ki je med drugim izjavila, da bo za izboljšanje razmer treba organizirati kakšen piknik ali pa nogometno tekmo. Pravosodni policisti ocenjujejo, da gre za poniževalni odnos do zaposlenih, ki kaže tudi na to, da se ministrica ni sposobna soočiti s problemi. Ministrica je pravosodnim policistom prisluhnila pred ljubljanskim zaporom na Povšetovi, pozvali so jo k takojšnemu ukrepanju in reševanju aktualne problematike. »Zaporski sistem je živ organizem, ki živi 24 ur na dan vse leto. Če ga država oziroma vlada zanemarja, se maščuje,« je dejal predsednik sindikata ljubljanskih zaporov Boštjan Zakrajšek, ki je na Povšetovi predstavil zahteve vladi za rešitev kadrovske stiske, pravično nagrajevanje zaposlenih, razbremenitev prezasedenosti zaporov in varno, zdravo ter finančno stabilno delovno okolje. »Želimo plačo, primerljivo s policisti in vojaki. Ti dobijo nekaj več dodatkov od nas, tudi mi jih želimo«, je bil jasen. Opozoril je tudi, da zapor ni primerljiv z azilnim domom, saj v zaporih z zaprtimi tujci delajo 24 ur na dan. Po njegovih besedah samo v ljubljanskem zaporu primanjkuje najmanj 50 pravosodnih policistov, na ravni države pa v sistemu najmanj 30 odstotkov zaposlenih.

Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Frančišek Verk je spomnil, da imajo policisti primerljivo kolektivno pogodbo in pozval vlado k argumentom, zakaj do nje ne bi bili upravičeni pravosodni policisti. »Kljub dodatku za delo s tujci, ki ga je pripeljala nova plačna reforma, so plače pravosodnih policistov glede na razmere, ki vladajo v zaporih, preslabe. Na ministrstvu za javno upravo že desetletja zavračajo dialog za sklenitev kolektivne pogodbe, čeprav zaposleni delajo v mnogo slabših pogojih kot policisti«, je povedal in dodal, da so vladi predlagali kolektivno pogodbo za pravosodne policiste in vse ostale, ki so zaposleni v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu Radeče. Vendar iz dopisa, ki jim ga je poslal minister za javno upravo Franc Props, izhaja, da vlada temu ni naklonjena in želi položaj še naprej urejati znotraj kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. »Če imamo enovit sistem, bi morala država poskrbeti tudi za pravosodne policiste in za zaporske uslužbence«, je opozoril Verk.

Če ne bo posluha, bodo stavkovne aktivnosti zaostrovali

»Pravosodni policisti sedaj pričakujejo nek odziv vlade,« nam je vodja sindikata v mariborskem zaporu Žarko Gunjič potrdil, da pričakujejo nek posluh glede zahtev, ki so jih predstavili. Če ne bo nobenega posluha, pa bodo svoje aktivnosti zaostrovali - kolikor jim zakon sploh dopušča. Kako je videti prenova plačnega sistema v praksi? Pravosodni policisti so veseli vsakršnega izboljšanja, vendar pa so s 1. januarjem dobili le del dviga plač - dvig je za večino javnih uslužbencev razdeljen na šest obrokov od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028. Ali se bo takrat obljubljenih nekaj sto evrov dviga še kaj poznalo, je seveda upravičeno vprašanje. Poleg tega so sedaj dve leti dobivali dodatek za deficitarnost - pravosodni policisti 130 evrov, pedagogi in ostali, ki delajo z zaprtimi osebami, pa okoli 100 evrov. To so sedaj ukinili in nadomestili z dodatkom za delo s tujci - gre za 10 odstotkov od vrednosti plačnega razreda. »Nekateri z višjimi plačnimi razredi bodo sedaj morda dobili nekaj več, tisti z nižjim plačnim razredom pa bodo dobili manj,« je opozoril Gunjič. »Dodatek za deficitarnost so nam dali zato, ker je tako zelo primanjkovalo kadra. Sedaj imamo še slabšo kadrovsko situacijo kot pred dvema letoma,« je Gunjič pojasnil, da je tudi to zrevoltiralo zaposlene in dodal, da so si bili pri odločitvi za protest vsi enotni.