Vsak deseti se klepetalniku zaupa z intimnimi vprašanji: kaj razkriva nova raziskava o Slovencih in UI
Osem od desetih uporabnikov interneta v Sloveniji že uporablja umetno inteligenco, navdušenje nad njo se umika zaskrbljenosti, saj se je delež uporabnikov v enem letu z 51 povzpel na 80 odstotkov. Zaskrbljenih glede njenega prihodnjega razvoja je skoraj trikrat več kot navdušenih, medtem ko v to, da bosta Evropska unija in Slovenija področje ustrezno uredili, verjame manj kot petina vprašanih.
Tako kaže raziskava o uporabi generativne umetne inteligence (GenUI), ki jo je maja letos na vzorcu 1.435 prebivalcev Slovenije izvedel Center za družboslovno informatiko (CDI) Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL FDV) in ki zajema orodja, kakršno je ChatGPT, torej sisteme, ki na podlagi vzorcev iz obstoječih podatkov ustvarjajo nova besedila, slike, zvok ali programsko kodo. Osrednje sporočilo raziskovalcev je, da se obdobje začetnega navdušenja nad novo tehnologijo umirja in da ob vse širši uporabi narašča zaskrbljenost zaradi vpliva umetne inteligence (UI) na delo, medosebne odnose, zasebnost in nadzor.
V dveh letih od četrtine do štirih petin uporabnikov interneta
Hitrost, s katero so se ta orodja razširila, najbolje pokaže primerjava s prejšnjimi meritvami istega centra, saj je generativno umetno inteligenco junija 2024 uporabljala četrtina uporabnikov interneta v Sloveniji, leto pozneje približno polovica, letos jih je že 80 odstotkov.
Večina uporabnikov ostaja pri brezplačnih različicah, vendar med tistimi, ki ta orodja uporabljajo vsaj enkrat mesečno, za plačljive različice zdaj plačuje že 24 odstotkov, kar je po navedbah raziskovalcev 14 odstotnih točk več kot lani. Spreminja se tudi razmerje moči med ponudniki, saj ChatGPT ameriškega podjetja OpenAI sicer ostaja najpogosteje uporabljeno orodje med tedenskimi uporabniki, vendar se je njegov delež v enem letu s 83 zmanjšal na 69 odstotkov, kar pomeni, da ljudje vse pogosteje posegajo tudi po konkurenčnih storitvah.
Na delovnem mestu prihranek časa, ki ne pomeni nujno manj dela
Med delovno aktivnimi uporabniki interneta generativno umetno inteligenco pri delu uporablja 41 odstotkov vprašanih in kar 80 odstotkov med njimi poroča, da jim prihrani čas, čeprav podatek o skupnem obsegu dela kaže manj enoznačno sliko: zaradi novih nalog, ki jih uporaba teh orodij prinaša, se je obseg dela pri 17 odstotkih povečal in pri 15 odstotkih zmanjšal, kar ob sicer majhni razliki nakazuje, da prihranek časa pri posameznem opravilu še ne pomeni lažjega delovnika.
Pričakovanja zaposlenih so precej bolj izrazita od dosedanjih izkušenj, saj jih polovica meni, da bo umetna inteligenca v naslednjih petih letih pomembno spremenila njihovo delo, tretjina celo ocenjuje, da bo nadomestila glavnino tega, kar danes opravljajo sami.
Med študenti in polnoletnimi dijaki je uporaba skoraj splošna, saj v izobraževalne namene po ta orodja posega 91 odstotkov vprašanih iz te skupine, od katerih jih 92 odstotkov navaja prihranek časa. Raziskovalci ob tem opozarjajo na premik, ki zadeva tako učenje kot delo, saj je zaznani prihranek časa manjši kot leta 2025. Hkrati se krepi občutek, da je delo oziroma učenje z umetno inteligenco lahko opravljeno slabše.
Zaskrbljenih je skoraj trikrat več kot navdušenih
Širša uporaba ni prinesla večjega zaupanja, saj se je zaupanje v generativno umetno inteligenco in v storitve umetne inteligence v primerjavi z letom 2025 zmanjšalo tako pri novih kot pri obstoječih uporabnikih, medtem ko je glede prihodnjega razvoja te tehnologije zaskrbljenih 42 odstotkov uporabnikov in navdušenih le 15 odstotkov.
Povsem drugačno razpoloženje vlada med tistimi, ki ta orodja uporabljajo intenzivno, saj je med njimi navdušenih 38 odstotkov in zaskrbljenih 19 odstotkov, pri čemer iz povzetka raziskave ni razvidno, ali pogosta uporaba zmanjšuje strah, ali po orodjih pogosteje posegajo ljudje, ki so bili tehnologiji naklonjeni že prej.
Zanimiv je tudi razkorak med osebno izkušnjo in pogledom na družbo, saj uporabniki v povprečju poročajo o pozitivnem učinku tehnologije na osebno zadovoljstvo in socialno življenje, hkrati narašča kolektivni pesimizem glede njenega vpliva na zaposlovanje in medosebne odnose, po katerem se Slovenija po navedbah raziskovalcev uvršča med bolj pesimistične države.
Klepetalnik kot sogovornik?
Poseben del raziskave je namenjen odnosu ljudi do klepetalnikov, ki jih večina uporabnikov obravnava kot osebe in je do njih prijazna, spoštljiva in obzirna. Približno petina se v pogovoru z njimi počuti domače in bi jih pogrešala, za dobro desetino je ta odnos že postal osebno pomemben, okoli pet odstotkov uporabnikov je z umetno inteligenco razvilo osebno razmerje in po njej poseže takrat, ko potrebuje pogovor.
Večina uporabnikov se je na tehnologijo že obrnila z osebnimi in intimnimi vprašanji in desetina to počne vsak teden, kar je pomembno tudi z vidika zasebnosti, saj isti uporabniki izražajo veliko zaskrbljenost glede varovanja svojih podatkov in ne zaupajo korporacijam, ki te storitve ponujajo.
V regulacijo verjame manj kot petina, podpora izobraževanju v šolah velika
Pri vprašanju pravil se javno mnenje ne giblje v smeri, ki bi jo ob naraščajoči zaskrbljenosti pričakovali, saj se je delež tistih, ki menijo, da je regulacije premalo, zmanjšal s 45 na 38 odstotkov, delež tistih, ki jih skrbi prevelika regulacija, se je povečal z 32 na 35 odstotkov, tako da sta oba tabora zdaj skoraj izenačena.
Še zgovornejši je podatek o zaupanju v institucije, saj manj kot petina uporabnikov verjame, da bosta Evropska unija (EU) in Slovenija področje umetne inteligence ustrezno uredili, medtem ko veliko širše soglasje vlada glede izobraževanja: 71 odstotkov vprašanih meni, da bi bilo treba izobraževanje o odgovorni rabi generativne umetne inteligence vključiti v šolski sistem.
Raziskava je zajela tudi druge digitalne navade in pokazala, da funkcijo neskončnega drsenja po zaslonu vsak dan uporablja 40 odstotkov vprašanih, dvakrat več kot leta 2024, s čimer raziskovalci povezujejo pogostejše zanemarjanje poslovnih in družinskih obveznosti. Generativna umetna inteligenca po oceni avtorjev prehaja iz faze hitrega posvajanja v novo obdobje, v katerem bodo v ospredju nove storitve, spremembe poslovnih procesov in pričakovanja glede večje produktivnosti.
Kako je drugod po Evropi
Najširšo primerjavo daje Eurostat, statistični urad Evropske unije, ki je vprašanja o generativni umetni inteligenci leta 2025 prvič vključil v redno letno raziskavo nacionalnih statističnih uradov, v kateri je sodelovalo približno 330.000 ljudi, starih od 16 do 74 let. V zadnjih treh mesecih pred anketo je ta orodja uporabilo 32,7 odstotka prebivalcev Unije, največ na Danskem (48,4 odstotka), v Estoniji (46,6) in na Malti (46,5), najmanj v Romuniji (17,8) in Italiji (19,9), medtem ko se je Slovenija s približno 38 odstotki uvrstila nad povprečje.
V Nemčiji uporabo meri Bitkom, združenje nemškega digitalnega gospodarstva, ki je v letošnji reprezentativni telefonski anketi med 1.003 ljudmi, starimi 16 let in več, ugotovilo, da umetno inteligenco uporablja 58 odstotkov vprašanih (leta 2024 jih je bilo 40 odstotkov), pri čemer jo vsaj enkrat tedensko uporablja 34 odstotkov in vsak dan 15 odstotkov vseh vprašanih. Skrbi ostajajo tudi tam, saj polovico vprašanih skrbi širjenje napačnih informacij, enak delež meni, da je pravil in nadzora premalo, 72 odstotkov jih ocenjuje, da je Nemčija na tem področju preveč odvisna od Združenih držav Amerike.
Slovenskemu rezultatu je najbližja Slovaška, kjer je bratislavski Inštitut za javna vprašanja (IVO) raziskavo pripravil s podjetjema Slovak Telekom in Accenture, podatke je februarja 2026 na vzorcu 1.003 vprašanih zbrala agencija Focus. Orodja umetne inteligence tam uporablja 78 odstotkov prebivalcev, skoraj štirikrat več kot pred dvema letoma, in 26 odstotkov vsak dan. Dobro obveščenih se počuti 66 odstotkov vprašanih, čeprav je vsebino, ki jo je ustvarila umetna inteligenca, znalo pravilno prepoznati le 21 odstotkov, med zaposlenimi, ki jo uporabljajo pri delu, jih 61 odstotkov po javno dostopna orodja posega brez pravil podjetja ali celo kljub prepovedi delodajalca.
Številke med seboj niso neposredno primerljive, saj Eurostat meri vse prebivalce od 16 do 74 let v letu 2025, slovenska raziskava odrasle uporabnike interneta leta 2026, nemška in slovaška sprašujeta širše po umetni inteligenci, njuni naročniki so poleg tega del panoge, ki jo raziskujejo, zato slovenskih 80 odstotkov ne pomeni, da je Slovenija prehitela Dansko.
Kaj govorijo številke in česa ni mogoče razbrati
Pri branju rezultatov je treba upoštevati, da raziskava zajema odrasle uporabnike interneta in ne vseh prebivalcev, zato delež 80 odstotkov ne pomeni, da umetno inteligenco uporablja osem od desetih Slovencev. Povzetek poleg tega ne navaja številk, na katerih temelji uvrstitev Slovenije med bolj pesimistične države, medtem ko so odgovori o prihranku časa in kakovosti dela samoocene anketirancev in ne izmerjeni učinki.
Smer je kljub temu jasna, saj je tehnologija, ki je bila pred dvema letoma stvar radovednosti, postala vsakdanje orodje večine uporabnikov interneta, ki ji ob tem zaupajo manj kot lani in od države ter, zanimivo, Evropske unije ne pričakujejo veliko. Vsekakor UI napreduje izjemno hitro, vsak dan se zgodi nekaj novega. Tako kot smo kot tehnološki čudež gledali na svetovni splet, je zdaj pod drobnogledom umetna inteligenca.
Kako je nastala raziskava
- Izvajalec: Center za družboslovno informatiko (CDI) Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL FDV).
- Čas izvedbe: maj 2026, poročilo je bilo objavljeno septembra 2026.
- Vzorec: 1.435 prebivalcev Slovenije, člani verjetnostnega spletnega panela 1KA.
- Koga zajema: odrasle uporabnike interneta, zato rezultatov ni mogoče preprosto prenesti na vse prebivalstvo.
- Naslov poročila: Generativna umetna inteligenca v Sloveniji 2026/I: Stališča uporabnikov.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.