140 milijonov evrov – namesto za dolgotrajno oskrbo za pomoč državi

Novinar Peter Jančič je z vprašanji na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Ministrstvo za finance pridobil uradne odgovore, iz katerih izhaja, da ima ZZZS po uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo ustvarjen približno 143-milijonski presežek prihodkov nad odhodki ter da je kar 140 milijonov evrov tega denarja trenutno naloženih v vezane vloge v sistemu enotnega zakladniškega računa (EZR) države, kjer sredstva začasno služijo tudi zagotavljanju likvidnosti državnega proračuna.

Ena od teh vlog v višini 90 milijonov evrov je bila sklenjena 16. januarja 2026 z ročnostjo 21 dni in obrestno mero 1,94 odstotka, dodatnih 50 milijonov evrov pa je bilo vezanih za 31 dni po obrestni meri 1,91 odstotka. Skupni znesek vezanih sredstev tako znaša 140 milijonov evrov, kar pomeni, da je skoraj celoten letni presežek zbranih prispevkov trenutno naložen v državni zakladnici.

Namesto za dolgotrajno oskrbo za pokrivanje stroškov državnega proračuna

To v praksi pomeni, da se denar iz prispevka za dolgotrajno oskrbo uporablja tudi za pokrivanje drugih stroškov državnega proračuna, in ne zgolj za dolgotrajno oskrbo. In to v času, ko proračun poka po šivih zaradi številnih nenačrtovanih izdatkov – od zimskega regresa in dviga minimalne plače do drugih ukrepov, s katerimi vlada pred volitvami nagovarja volilno telo.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo se pobira od junija, medtem ko številne pravice iz zakona še vedno niso v celoti uveljavljene. Ljudje, ki bi pomoč potrebovali, zato še vedno čakajo, država pa razpolaga z že pobranim denarjem.

Vlada in ZZZS poudarjata, da gre za običajno prakso upravljanja javnih sredstev v okviru enotnega zakladniškega računa, ki deluje že več kot dve desetletji. Sistem omogoča združevanje začasnih presežkov denarja javnih institucij ter njihovo uporabo za uravnavanje likvidnosti v javnem sektorju, pri čemer naj bi sredstva ostala last posameznega uporabnika.

Toda podatki iz javnih evidenc kažejo, da se v zadnjih mesecih denar zdravstvene in pokojninske blagajne v precej večjem obsegu steka v državno zakladnico prav za zagotavljanje likvidnosti. Po neuradnih informacijah naj bi bile prejšnje vlade pri takšnem ravnanju bistveno bolj zadržane.

Posebej problematično je, da se prispevki za dolgotrajno oskrbo pobirajo, storitve pa še niso vzpostavljene v obsegu, ki bi ga zakon predvideval.

Na ZZZS zagotavljajo, da je presežek v višini približno 143 milijonov evrov posledica postopnega uvajanja pravic in počasnejšega vzpostavljanja pogojev za izvajanje storitev ter da bodo vsa zbrana sredstva v prihodnje uporabljena izključno za financiranje dolgotrajne oskrbe.

Kljub tem zagotovilom ostaja dejstvo, da zbrani denar trenutno ne izboljšuje položaja upravičencev, temveč pomaga pokrivati tekoče potrebe državnega proračuna.

Namesto da bi bili oskrbljeni, pomagajo državi

Jedro problema ni v tem, ali sistem enotnega zakladniškega računa formalno dopušča takšno ravnanje. Jedro problema je, da se denar, pobran za točno določen namen – pomoč ljudem, ki ne zmorejo več sami, uporablja za krpanje proračunskih lukenj.

Državljani prispevek za dolgotrajno oskrbo plačujejo že mesece, mnogi pa še vedno nimajo dostopa do storitev, ki jim po zakonu pripadajo. Namesto oskrbe dobivajo obrestne izkaze, namesto pomoči pa zagotovila, da bo denar nekoč porabljen pravilno.

To ni tehnično vprašanje upravljanja likvidnosti, temveč vprašanje politične odgovornosti in moralne integritete oblasti. Če država ne zmore zagotoviti storitev, za katere pobira denar, potem problem ni v pomanjkanju sredstev, temveč v prioritetah.

Dolgotrajna oskrba ni proračunski blažilnik. Je obljuba ljudem. In ta obljuba se danes krši.