2017 se zna obrniti v klavrno leto za Evropo

Lansko leto je staro celino zaznamoval občutek negotovosti, ki je izhajal iz terorizma, vzpona populizma in samodržcev ter erozije demokratičnih vrednot.

Pri Deutsche Welle  so naredili kronološki pregled dogodkov v letu 2017, ki bi ob neugodnem razpletu lahko pomenili klavrno leto za Evropo.

Glavne spremenljivke so volitve v nekaterih pomembnih evropskih državah, kjer bi lahko serijsko zmagovali evroskeptični desničarski populisti, Donald Trump in njegov odnos do Evrope, oziroma mednarodne politike nasploh ter verjetni novi teroristični napadi na evropskih tleh. 

Posebej smo pogledali še, kaj novo leto prinaša v Sloveniji.

Januar: brexit in Trump

Vrhovno sodišče v Londonu naj bi še v začetku tega meseca razsodilo ali mora biti britanski parlament vključen v proces brexita in v kolikšnem obsegu. S tem bo premierka Teresa May ugotovila, kolikšna je njena svoboda v pogajanjih, ki naj bi se začela marca letos in trajala leta, zapleti bodo predvsem pravni in birokratski.

20. januarja bo Donald Trump uradno imenovan za predsednika ZDA. On in njegov kabinet milijarderjev bo pod vprašaj postavil kontinuiteto svetovne politike. Trumpovi kritiki se bojijo, da bo njegovo pomanjkanje političnih izkušenj in nagnjenost k "vmešavanju v stvari" povzročalo globalne varnostne probleme. Njegovi zagovorniki po drugi strani pričakujejo pozitivna presenečenja na mednarodnem parketu.

Februar pomemben za prihodnost Evrope

Februarja se bo 27 predsednikov vlad srečalo na posebnem zasedanju na Malti, kjer bodo razpravljali o prihodnosti Evrope po brexitu. Ker kakšnih rešilnih idej na obzorju ni, obstaja nevarnost ohranjanja statusa quo - razen v primeru, da bi se Angela Merkel ustrašila razpada EU in bi "zgrabila bika za roge".  A trenutno v različnih evropskih državah, kjer se pripravljajo na volitve, za kaj takega nima ravno veliko partnerjev. 

Marec: volitve na Nizozemskem, praznovanje temeljnih pogodb, začetek pogajanj za izstop Velike Britanije iz EU

25. marca bo v Rimu potekalo praznovanje 60. obletnice evropskih temeljnih pogodb. Dan bi moral posredovati sporočilo zaupanja in upanja, a zaenkrat nihče ne ve, kaj bo vir optimizma.

Sredi marca bodo na Nizozemskem potekale parlamentarne volitve. Raziskave kažejo, da je populistična stranka Geerta Wildersa, ki že leta vodi kampanjo proti islamu, priseljencem in EU, postala ena najmočnejših političnih sil. Wildersov veliki vzornik je Vladimir Putin. Četudi pa njegova stranka na volitvah ne dobi večine, bo oblikovanje vlade zahteven proces.

V tem času lahko britanska ministrska predsednica sproži člen 50 in začne pogajanje za izstop Velike Britanije iz EU. Medtem postaja vse bolj očitno, da so privrženci brexita močno podcenjevali posledice in težave zapuščanja evropske osemindvajseterice. Preostalih 27 članic EU so formalno določile postopkovna pravila.

April in maj: volitve v Franciji

Ob koncu aprila bo potekal prvi krog predsedniških volitev v Franciji. Danes kaže, da se bosta za stolček borila republikanski kandidat Francois Fillon in vodja desničarske populistične Nacionalne fronte Marine Le Pen.

Pri Fillonu mnoge skrbi njegovo simpatiziranje s Putinom in reforme v stilu železne lady Margaret Thatcher, izvolitev Le Penove pa bi lahko pomenila izstop Francije iz EU in tako njen razpad.

Junij: morebitne volitve v Italiji

Predčasne volitve bi se znale zgoditi še v eni pomembni evropski državi, Italiji.

Matteo Renzi je decembra izgubil referendum, na katerega je vezal zaupnico, zato Italijo od tedaj vodi prehodna vlada. Glede na ankete ima najvišjo podporo vodja Gibanja petih zvezdic Beppe Grillo. Njegova stranka nima izkušenj v vladi in je evroskeptična, trenutno pa jo pretresajo korupcijski škandali, zaradi katerih bi si Italijani do poletja še lahko premislili.

A dolžniška kriza v državi še vedno ogroža evroobmočje, politična bi pa tudi EU.

Poletje

V najboljšem primeru bo njegov rezultat "zaradi dopustov zaprto".

September: Nemci bodo glasovali na volitvah, ključnih tudi za prihodnost Evrope

Septembra bo nov zvezni parlament volila tudi Nemčija. Zaenkrat najmočnejšo podporo s svojo CDU uživa kanclerka Angela Merkel, ki jo mnogi vidijo kot evropsko rešiteljico in varuhinjo zahodnih vrednot. Veliko pa bo na volitvah odvisno od stabilnosti državne demokracije in gospodarstva.

V 2017 se še pričakuje: begunska kriza, teroristični napadi in presenečenja

Begunske krize še ni konec. V letu pred nami bi morali najti vsaj približno spodobno rešitev zanjo. Nadaljevala se bo tudi vojna v Siriji, celo širše območje pa ostaja nestabilna regija. Odnosi EU-Turčija bodo najverjetneje še bolj napeti. Eno glavnih vprašanj Grčije bo še vedno finančna kriza, na volitvah zmaga trenutno kaže konservativni stranki. Volitve čakajo tudi Iran.

Pričakujemo lahko nove teroristične napade. Vladimir Putin nadaljuje s svojo podporo populistov, moti volitve skozi spletne napade in destabilizira Zahod. Predsednik Trump pa najverjetneje v rokavu še skriva presenečenja, s katerimi bo svet obrnil na glavo.

Samo upamo lahko, da nas bo presenetila še kakšna dobra novica, ki si je ta trenutek še ne moremo zamisliti.