35 let pozneje: Čas brez zgodovinske primere
Čas osamosvajanja je prinesel dogajanje, cilje in rešitve, ki v naši zgodovini nimajo primere. Tako o prelomnih volitvah aprila leta 1990 predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. Skupaj s še nekaterimi akterji tedanje slovenske politike so ob 35. obletnici danes v državnem zboru obudili spomin in orisali zgodovinske okoliščine enega najsvetlejših trenutkov narodove zgodovine.
Volitve v skupščino tedaj še Socialistične Republike Slovenije aprila 1990 so kot prve demokratične volitve pomenile tudi praktičen prelom z enostrankarsko, totalitarno zgodovino. Na njih je ob 83,5-odstotni udeležbi slavila koalicija Demos s programom samostojne in neodvisne države Slovenije. Največ glasov v demokratični opoziciji so prejeli Slovenski krščanski demokrati pod vodstvom Lojzeta Peterleta, ki je tako postal predsednik prve slovenske vlade.
Ljudje so lezli iz katakomb
Peterle se spominja, da jih javnomnenjske raziskave pred takratnimi volitvami praktično niso zaznale. Če so že bili kje navedeni kot stranka, ki kandidira, je bil ob njej navadno prazen prostor ali pa ničla. Kljub temu pa ga zmaga Demosa in v njegovem okviru SKD-ja ni presenetila. »Ljudje so lezli iz katakomb. Me ne čudi, da so glasovali tako, kot so, ko so bili sami s seboj v kabini,« je v današnji razpravi dejal Peterle.
Zmaga Demosa je odprla pot projektu samostojnosti Slovenije, podporo kateremu so konec decembra 1990 skorajda soglasno na plebiscitu namenili tudi volivke in volivci. Se pa Peterle kot »nekega dejstva enotnosti« spominja tudi sprejetja zakona o plebiscitu nekaj tednov pred tem, saj je bil ta potrjen brez glasu proti.
Pozabljene lekcije
Nasploh pa je Demos v skupščini le stežka dosegal večino, se spominja prvi zunanji minister Dimitrij Rupel. Tudi nekateri zelo pomembni zakoni so komajda prestali glasovanja. Veliko je bilo prepirov in polemik, šlo je za obdobje, ko je vsak od nas iskal neke nove rešitve. V toku zgodovinskega dogajanja pa smo bili nato po njegovih besedah vendarle nagrajeni »z bolj ali manj pozitivnimi ocenami«.
Bili smo samozavestni, se spominja Rupel. Za razliko od danes, ko manj vemo, kako reševati zapletene probleme. Takrat smo bili v prijateljskih odnosih tako z Američani kot z Rusi, ki so nas priznali celo prej kot Združene države.
Danes se na eni strani vsa EU ukvarja z vprašanji zaslombe Ukrajini ter odnosov z Rusijo. Po drugi strani pa imamo na svetovni ravni opraviti celo s sporom med ZDA in Evropo, česar si nekdaj ni bilo mogoče »niti v sanjah predstavljati«. Kot še poudarja Rupel, smo ZDA imeli za zaveznice. »Danes se zdi, da smo določene lekcije od takrat pozabili,« je povedal Rupel.
Nagrajeni za odhod s kongresa
Relativna zmagovalka volitev leta 1990 ni bila del Demosa, pač pa Stranka demokratične prenove kot naslednica Zveze komunistov. »Bili smo relativni zmagovalci, res smo dobili največ glasov od posameznih strank, smo pa izgubili volitve, smo šli v opozicijo,« se danes spominja tedanji vodja stranke Ciril Ribičič. Kot ocenjuje, so volivci nagradili ravnanje slovenskih delegatov, ki so pod njegovim vodstvom januarja tistega leta protestno zapustili 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije.
12 komentarjev
IgorP
Ljubljana
07. 04. 2025 21:52:39
Taki komentatorji, kot si ti, v prvi vrsti odvračajo ljudi od SDS! Kar tako naprej!
Thor
Pred 35 leti so sanjali o drugi Švici, dobili pa smo drugo Srbijo. Kdo bi si takrat mislil, da bo župan prestolnice nove države najmanj 20 let zapored Srb? Kdo si je po zmagi v osamosvojitveni vojni predstavljal, da bo jezik agresorjev drugi jezik v prestolnici, slišan skoraj na vsakem koraku, v trgovini, parku, na bencinski črpalki, pred šolo, da bodo Srbi s transparenti v cirilici zapirali ceste in ulice ter si postavili celo spomenik? Skoraj vsaka radijska postaja vrti več balkanskih pesmi kot slovenskih, ni zabave, veselice, plesa brez balkanske glasbe, v božičnem času pred frančiškansko cerkvijo igrajo trubači ... No, ja, vedno je lahko slabše, lahko bi bili druga Bosna ali Albanija. To nas še čaka.
Rado
"20 let zapored Srb" Po materi je Janković Slovenec. In njegov materni jezik je slovenski. Tvoje sklepanje je napačno in zato nič vredno.
Soc
Spomini... Moji osebni.
Marca tega leta sem bil kot nekaj let prej diplomirani in nato vojsko-odsluženi sanitetni poročnik JLA, rezervist, pozvan na Vojnomedicinsko akademijo v Beogradu na dodatno oficirsko izobraževanje, za majorja. Po zaslugi nadrejenega rezervista, profesorja na moji ljubljanski fakulteti, ki si je našel prav za ta termin nujen seminar v ZDA. Besen nanj sem odšel na komando ljubljanske garnizije v takrat še "belgijsko kasarno" in tam pooblaščenemu polkovniku upajoče razložil, da sem na volitvah v svoji krajevni skupnosti kot eden prve stotnije včlanjenih SDZ-jevcev kandidat Demosa. Da ne maram komunizma. Za oficirje JLA je bila namreč zapoved, da so komunisti, partijci. Pa se zareži polkovnik in reče, "Pa šta, i ja ću glasati za Zelene!"
In sem bil dva ali tri tedne v drugo na Vojnomedicinski Akademiji v Beogradu. Imeli smo se s srbskimi in makedonskimi kolegi prav fajn, uživali beograjsko mesno gastronomijo in glasbo v kafanah.
Pa povratek in takoj volitve. V pretežno oficirski in RTV-jevski soseski seveda nisem imel kakršnihkoli možnosti. Nato dobro leto stopnjevanja napetosti. Na moj rojstni dan popoldne smo s kozarci v rokah v vrtu zgroženo utihnili ob eksploziji v bližini - kilometer stran je bil sestreljen helikopter z Merlakom. In dan, dva kasneje ekspresen povratek iz službe na Poljanah domov v Šiško k družini v klet po strahovitem poku, ko je letalo JLA prebilo zvočni zid nizko nad Ljubljano. Vozil sem edinkrat v življenju s kolesom po sredini Celovške pri Tivoliju, nikjer žive duše, nobenega avtomobila na cesti...
Pravzaprav mi je pa najbolj ostalo v spominu to, da v tistih hudih dneh nisem bil kot rezervni oficir poklican v TO kot večina fakultetnih kolegov. Za to se lahko gotovo zahvalim sumljivemu oficirskemu dodatnemu izobraževanju... Seveda tudi v majorja nisem nikoli napredoval.
Kje je že vse to...
Ljubljana
In tisti cas pred 35 leti kradejo in cefrajo kos za kosom.
Muzej, veterani , leve proslave ki zalijo, solski program, osamosvojitelji, zamolcan Pucnik in Demos, pogrom na Janso ves cas, nad Krkovicem tudi, odlikovanje jugofilov, spomeniki nasprotnikom, drzavni pogrebi.nasprotnikov.osamosvojitve, strasne lazi o Drazgosah, pa nic o kaki bitki za Slovenijo..jugo zastave z rdeco zvezdo, da o tisoc zalitvah in lazeh nic...
Ni da ni...
Anton Vidmar
Churchil je V.Britanijo izvlekel iz skorajšnjega poraza . Po vojni je izgubil na volitvah. Isto se je zgodilo Hašimu Tačiju in Janezu Janši. Kako je to mogoče...V vojni se borijo in zmagajo pogumni. Strahopetci in zavistneži čakajo na rezultat ,potem pa iz gole fovšarije ne izvolijo zmagovalcev. Večina veteranov vojne za slovenijo ne dobi niti ficka veteranskega dodatka. Denar je za "mirovnike, ubrisane in kvaziumetnike,ja,pa partizanom in njihovim naslednikom se še vedno izplačuje. Ta država je sovražna do tistih,ki so jo ubranili !
Ljubljana
Jansi se dogajajo mnogo hujse stvari! Leta 92 je bil izvoljen za poslanca z ogromno glasovi.in vedno kasneje. Ker je preucinkovit in edini ki se upa boriti z rdecimi pokvarjenci tatovi in laznivci kriminalci vseh sort, ga ze 20 let preganja bavconovo sodstvo. To je mogoce v gnili skorumpirani Evropski.uniji. Ki je enega Orbana pripeljala v putinov tabor s svojo LGBT agendo in zadrzanjem miljard ki Madz pripadajo ! EU se pozvizga na pravni red v drzavah EU ! samo poglejte.montirane postopke proti Jansi. To je nezaslisano. Nikjer pa postopkov za pranje denarja v NLB, za rop 4.miljarde v drzavnih bankah, z Probanko, za stotine kriminala, med katerim je neka Litijska zgolj drobizek....
Peter Klepec
Ljubljana, za pravni red v SLO so v prvi vrsti zadolzeni Slovenci in sele mnogo kasneje EU. Sele, ce boste res pretiravali kot Orban, bodo sankcije. Jansa se Bruslju s svojim opletanjem ni mogel posebno prikupiti. Ima dokaj smolo s hitrimi prsti in to ga veliko stane. Jansa ima slabe svetovalce ali jih pa ne poslusa.
Dvomljivec
DEMOS je bil pravzaprav čudež, saj so imeli komunisti Cirila Ribićića v rokah vse vzvode moči, to je denar, medije, represivne organe in komunistična sodišča, skoraj tako kot ima to danes Golob, le da je danes tu tudi svetovni splet, ki jim kvari enoumje, takrat pa so bili za "uravnoteženje" oziroma drugo resnico na razpolago le tuji mediji. Politika komunistov in danes skrajnih levičarjev je ena sama, kako s prevaro in lažmi o socializmu in progresivnosti levičarske politike prevzeti oblast na volitvah, tudi s ponarejanjem volilnih rezultatov, če pa to ne gre, pa z državljansko vojno. Oblast je za levičarje kot kisik, saj na oblasti lahko kradejo, parazitirajo in izvajajo NEVIDNO delo, za katero si na račun davkoplačevalcev izplačujejo mastne zaslužke. Levo je LEFT in je FUJ !!!
Ljubljana
A zabit in pismeuhovski slo folk bo zapravil svojo drzavo !
S tem da voli golobje norce.
In podobne.
Ponujajo mu ze nove parazite...
In skrajno zlagane mediane, pardon, ankete.
Vedno narisejo da skkraj 40 % butlov ne ve.koga volit.
Zato da folku sporocajo da je takih tepcev kot je on se ogromno in mu ponudijo kucanov jagodni izbor...folk vesel da ima ponudbo.
Po drigi strani pa ob 40 % nevednih tepcev toliko manj % za SDS. Od preostalih 60 % jih pac dobijo le 40%, to je okoli 24 %...
Na vilitvah bi to bilo v resnici.blizi 40 %...
To bi opogumilo razumne da bi sli.volit, saj se nasmiha zmaga...
24 % pa.demoralizira, saj ne more zmagat in ostanejo doma..
Vedno ista taktika.
Na Hrvaskem nikoli.niti 10 % neodlocenih !!
Ker tam ni.median pa tud dost.manj tepcev.
Peter Klepec
Plebiscit je takrat uspel ker so Slovenci imeli dovolj ponizanja in so hoteli vsaj priblizno ziveti kot Avstrijci in Italijani kamor so hodili kupovat kavo in jeans z devizami, ki so jih morali kupiti na crnem trgu (ki je sicer bil kar toleriran od drzave); kar je sicer bil znak, da je drzava ze bila de fakti odmrla. Danes ljudje zivijo priblizno tako (dobro) kot Avstrijci ali Italijani. Vsaj ljudje mislijo tako, ker se vedno sodijo po ceni in kvaliteti kave ali jeansa, ki jih lahko kupijo za vsakim ovinkom kar doma. Vecina ljudi ne razume zakaj je bilo vcasih slabo, ne razume, da je bila druzbena ureditev zanic, povrhu vsega se na zlocinski osnovi. Danes so zanic sole, zdravstvo, pokojninski sistem, pa se kaj. Ampak sedaj ljudje ne vedo v cem je problem, ker ni vec referencne „kave“. Ne vedo vec kaj je dobro in kaj slabo in se najmanj ne zakaj. Se posebej ker danes tudi Avstrijci in Italijani tega ne vedo vec.
Anton Vidmar
Klepec,plebiscit je uspel,ker so se vsi bali Miloševiča,s komunisti vred !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.