35 let pozneje: Čas brez zgodovinske primere

Vir: Shutterstock

Čas osamosvajanja je prinesel dogajanje, cilje in rešitve, ki v naši zgodovini nimajo primere. Tako o prelomnih volitvah aprila leta 1990 predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. Skupaj s še nekaterimi akterji tedanje slovenske politike so ob 35. obletnici danes v državnem zboru obudili spomin in orisali zgodovinske okoliščine enega najsvetlejših trenutkov narodove zgodovine.

Volitve v skupščino tedaj še Socialistične Republike Slovenije aprila 1990 so kot prve demokratične volitve pomenile tudi praktičen prelom z enostrankarsko, totalitarno zgodovino. Na njih je ob 83,5-odstotni udeležbi slavila koalicija Demos s programom samostojne in neodvisne države Slovenije. Največ glasov v demokratični opoziciji so prejeli Slovenski krščanski demokrati pod vodstvom Lojzeta Peterleta, ki je tako postal predsednik prve slovenske vlade.

Ljudje so lezli iz katakomb

Peterle se spominja, da jih javnomnenjske raziskave pred takratnimi volitvami praktično niso zaznale. Če so že bili kje navedeni kot stranka, ki kandidira, je bil ob njej navadno prazen prostor ali pa ničla. Kljub temu pa ga zmaga Demosa in v njegovem okviru SKD-ja ni presenetila. »Ljudje so lezli iz katakomb. Me ne čudi, da so glasovali tako, kot so, ko so bili sami s seboj v kabini,« je v današnji razpravi dejal Peterle.

Vir: Klemen Lajevec / Domovina

Zmaga Demosa je odprla pot projektu samostojnosti Slovenije, podporo kateremu so konec decembra 1990 skorajda soglasno na plebiscitu namenili tudi volivke in volivci. Se pa Peterle kot »nekega dejstva enotnosti« spominja tudi sprejetja zakona o plebiscitu nekaj tednov pred tem, saj je bil ta potrjen brez glasu proti.

Pozabljene lekcije

Nasploh pa je Demos v skupščini le stežka dosegal večino, se spominja prvi zunanji minister Dimitrij Rupel. Tudi nekateri zelo pomembni zakoni so komajda prestali glasovanja. Veliko je bilo prepirov in polemik, šlo je za obdobje, ko je vsak od nas iskal neke nove rešitve. V toku zgodovinskega dogajanja pa smo bili nato po njegovih besedah vendarle nagrajeni »z bolj ali manj pozitivnimi ocenami«.

Bili smo samozavestni, se spominja Rupel. Za razliko od danes, ko manj vemo, kako reševati zapletene probleme. Takrat smo bili v prijateljskih odnosih tako z Američani kot z Rusi, ki so nas priznali celo prej kot Združene države.

Danes se na eni strani vsa EU ukvarja z vprašanji zaslombe Ukrajini ter odnosov z Rusijo. Po drugi strani pa imamo na svetovni ravni opraviti celo s sporom med ZDA in Evropo, česar si nekdaj ni bilo mogoče »niti v sanjah predstavljati«. Kot še poudarja Rupel, smo ZDA imeli za zaveznice. »Danes se zdi, da smo določene lekcije od takrat pozabili,« je povedal Rupel.

Nagrajeni za odhod s kongresa

Relativna zmagovalka volitev leta 1990 ni bila del Demosa, pač pa Stranka demokratične prenove kot naslednica Zveze komunistov. »Bili smo relativni zmagovalci, res smo dobili največ glasov od posameznih strank, smo pa izgubili volitve, smo šli v opozicijo,« se danes spominja tedanji vodja stranke Ciril Ribičič. Kot ocenjuje, so volivci nagradili ravnanje slovenskih delegatov, ki so pod njegovim vodstvom januarja tistega leta protestno zapustili 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
JUN
05