Nevladne kmetijske organizacije: Trenutno smo edini branik slovenskega kmetijstva in potrošnika

Razmere za slovenske kmete niso nič spodbudne. Vir: Shutterstock

Za zakonski paket sedmih kmetijskih zakonov je bilo v času javne obravnave ustanovljenih sedem delovnih skupin, a so po prvem krogu predstavitve stališč nevladne kmetijske organizacije sporočile, da v delovnih skupinah zaenkrat ne bodo več sodelovale. Resorno ministrico je ta odločitev presenetila, ocenila je, da gre za izsiljevanje. Medtem pa je iz vrst kmetov slišati, da so pripravljeni poseči tudi po bolj ostrih ukrepih.

Kmetijsko ministrstvo je konec januarja 2025 dalo v javno obravnavo štiri predloge zakonov in dva predloga novele zakonov. V javno obravnavo so poslali predloge zakona o kmetijstvu, zakona o hrani, zakona o varni hrani in krmi ter zakona o zdravju živali, pa tudi predloga novel zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o gozdovih. V začetku februarja je nato Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v javno obravnavo poslala še predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali. Sprva je med predlogi najbolj odmevala reorganizacija službe javnega kmetijskega svetovanja – slednjo naj bi s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) selili pod okrilje ministrstva.

»Zbornica je do danes delovala v dobrobit kmetstva, prehranske varnosti in varovanja okolja. Zato ji je večina vlad tudi nasprotovala, saj so videle, da je kmet dobro organiziran, napreden in da z njim ne morejo manipulirati. Kar nekaj ministrov si je zbornico skozi vprašanje financiranja hotelo podrediti,« so se oglasili v Slovenski kmečki zvezi (SKZ) in ocenili, da gre za izključno politično odločitev. Predsednik KGZS Jože Podgoršek je opozoril, da so se zakoni pripravljali v popolni tajnosti, brez resne razprave z deležniki – torej s tistimi, ki se jih zakonodaja tiče. »Takšen način je nesprejemljiv in mi bomo vztrajali, da se celotna zakonska materija umakne, da se naredijo delovne skupine, ki bodo vse skupaj pripravile, in da se da potem ponovno v obravnavo pravilno pripravljena zakonodaja,« je takrat povedal predsednik zbornice, ki je med drugim opozoril še na prekratek rok za obravnavo predlogov.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je v začetku februarja nato sestala s predsednikom KGZS, po sestanku pa je sporočila, da reorganizacije javne službe kmetijskega svetovanja ne bo. Na ministrstvu so prav tako napovedali ustanovitev delovnih skupin, ki bodo vsebinsko prispevale k razpravi o osnutkih zakonov. Podgoršek je odločitev pozdravil in napovedal, da bodo široke delovne skupine s predstavniki vseh deležnikov pomagale pri sooblikovanju zakonodaje. Povedal je tudi, da so na ministrstvu zatrdili, da jim bodo predstavili analize, ki so pripomogle k pisanju zakonodaje. Predvsem pa se je predsednik KGZS razveselil, da bo nadaljnji dialog vsebinski in nepolitičen. Napovedal je, da bodo tvorno sodelovali z ministrstvom in iskali dobre rešitve za kmete.

Kakšne so smernice, s čim se kmetje ne strinjajo - preberite v nadaljevanju.

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,00 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.