Golobova proračunska zapuščina: primanjkljaj po pol leta že pri 1,2 milijarde evrov

Prvih šest mesecev letošnjega leta kaže na nadaljevanje izrazito ekspanzivne javnofinančne politike. Državni proračun je med januarjem in junijem ustvaril skoraj 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, kar je približno polovico več kot v enakem obdobju lani. Ob tem je porabljena že več kot polovica celotnega načrtovanega letnega primanjkljaja, zato Fiskalni svet opozarja, da obstaja resno tveganje, da bo država ob koncu leta presegla zastavljene javnofinančne cilje.

Po podatkih ministrstva za finance je državni proračun v prvem polletju zbral 7,74 milijarde evrov prihodkov, medtem ko so odhodki dosegli 8,94 milijarde evrov. To pomeni primanjkljaj v višini 1,1996 milijarde evrov. Prihodki so se glede na enako obdobje lani povečali za 8,4 odstotka, odhodki pa kar za 12,3 odstotka, kar kaže, da javna poraba še naprej raste bistveno hitreje od prilivov v državno blagajno.

Državni proračun v prvem polletju zbral 7,74 milijarde evrov prihodkov, medtem ko so odhodki dosegli 8,94 milijarde evrov.

Ker je bil za celotno leto načrtovan primanjkljaj v višini približno 2,1 milijarde evrov, je po šestih mesecih porabljena že več kot polovica predvidenega prostora. Fiskalni svet zato ocenjuje, da bodo javne finance ob nadaljevanju sedanjih trendov pod dodatnim pritiskom.

Fiskalni svet: rast porabe presega rast prihodkov

Fiskalni svet ugotavlja, da povečanje primanjkljaja ni posledica enkratnega ukrepa, temveč široko razpršene rasti javne porabe. Čeprav se davčni prihodki povečujejo, odhodki naraščajo precej hitreje, kar dolgoročno zmanjšuje vzdržnost javnih financ.

Posebej opozarjajo na stroške dela v javnem sektorju. Ti so v prvi polovici leta presegli 2,65 milijarde evrov oziroma so bili za približno 11 odstotkov višji kot leto prej. K temu je prispevalo napredovanje zaposlenih, izvajanje plačne reforme, usklajevanje plač, višji regres ter vpliv višje minimalne plače.

Povečanje primanjkljaja ni posledica enkratnega ukrepa, temveč široko razpršene rasti javne porabe.

Po oceni Fiskalnega sveta so bili ti stroški že ob pripravi letošnjega proračuna podcenjeni. V proračunskih dokumentih je bila predvidena približno 3-odstotna letna rast mase plač, dejanska rast pa je že po polovici leta presegla deset odstotkov. Ker julija sledi novo izplačilo v okviru plačne reforme, se bodo stroški po njihovih ocenah še dodatno povečali.

Največ denarja za socialo, pokojnine in investicije

Na ministrstvu za finance poudarjajo, da je država več sredstev namenila socialni varnosti, pokojninam, investicijam in zdravstvu.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih 1,1 milijarde evrov oziroma 10,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast je predvsem posledica višjih družinskih prejemkov, starševskih nadomestil, sredstev za brezposelne ter financiranja osebne asistence.

Rast je predvsem posledica višjih družinskih prejemkov, starševskih nadomestil, sredstev za brezposelne ter financiranja osebne asistence.

Pomemben del proračunske porabe predstavljajo tudi transferji v sklada socialnega zavarovanja. Za ZZZS in ZPIZ je bilo v prvih šestih mesecih zagotovljenih 1,3 milijarde evrov, kar pomeni 9,7-odstotno rast glede na lansko leto. Od tega je skoraj milijarda evrov oziroma 956 milijonov evrov odpadla na financiranje pokojninskega sistema.

Občutno višje so bile tudi investicije, ki so dosegle 644 milijonov evrov oziroma več kot petino več kot lani. Največ sredstev je bilo namenjenih nakupu vojaške opreme, gradnji in obnovi cest ter železniške infrastrukture, pa tudi investicijam v zdravstvu.

Nasprotno pa so subvencije letos nekoliko nižje. Zanje je bilo namenjenih 305 milijonov evrov oziroma približno 20 milijonov manj kot lani, saj država letos ni več financirala nadomestil dobaviteljem električne energije, ki so bila del proti kriznih ukrepov v času energetske krize.

DDV ostaja najmočnejši vir proračunskih prihodkov

Na prihodkovni strani ostajajo glavni vir davčni prihodki, ki so v prvi polovici leta znašali 6,7 milijarde evrov oziroma 7,2 odstotka več kot lani.

Največ prihodkov je ponovno prinesel davek na dodano vrednost (DDV), iz katerega je država prejela 2,93 milijarde evrov, kar predstavlja 11,6-odstotno rast. Takšni rezultati kažejo na še vedno razmeroma visoko domačo potrošnjo in rast cen.

Glavni vir davčnih prihodkov so v prvi polovici leta znašali 6,7 milijarde evrov oziroma 7,2 odstotka več kot lani.

Iz naslova dohodnine je državni proračun prejel 1,2 milijarde evrov oziroma 1,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ministrstvo pojasnjuje, da rast predvsem izhaja iz višjih akontacij dohodnine od plač, kar je povezano z visoko zaposlenostjo in rastjo plač. Obenem opozarja, da pomemben del dohodnine pripada občinam, ki so letos prejele za 51 milijonov evrov oziroma 6,5 odstotka več sredstev kot v enakem obdobju lani.

Izstopa tudi rast prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb. Ti so znašali nekaj več kot milijardo evrov oziroma skoraj 23 odstotkov več kot lani. Ministrstvo povečanje pripisuje pozitivnemu poračunu za leto 2025 in višjim akontacijam podjetij v letu 2026.

Manj spodbudni pa so bili prihodki od trošarin, ki so znašali 758 milijonov evrov in bili za dobrih 20 milijonov evrov nižji kot lani. Glavni razlog so manjši prihodki od trošarin na energente, medtem ko so se prihodki od trošarin na tobak in alkohol nekoliko povečali.

Posledice odločitev prejšnje vlade bodo bremenile tudi prihodnja leta

Sedanji javnofinančni položaj je v veliki meri posledica ukrepov, sprejetih v mandatu vlade Roberta Goloba. V tem obdobju so bili sprejeti številni sistemski ukrepi, ki trajno povečujejo javne izdatke. Med njimi izstopajo reforma plačnega sistema v javnem sektorju, dodatno financiranje zdravstvene blagajne, širitev socialnih transferjev ter številni ukrepi za blaženje posledic energetske krize.

Čeprav so bili številni ukrepi ob sprejemu predstavljeni kot nujni odzivi na takratne razmere, njihovi finančni učinki ostajajo tudi po njihovem izteku. Posledično javna poraba raste hitreje od gospodarske aktivnosti in davčnih prihodkov, kar povečuje tveganja za dolgoročno stabilnost državnih financ.

Proračunski podatki po prvem polletju tako kažejo, da bo morala nova vlada v nadaljevanju mandata iskati ravnotežje med ohranjanjem socialnih obveznosti države in zagotavljanjem vzdržnih javnih financ. Fiskalni svet ob tem opozarja, da bo brez večje zadržanosti pri rasti javne porabe doseganje proračunskih ciljev vse zahtevnejše.

Proračunski podatki po prvem polletju kažejo, da bo morala nova vlada v nadaljevanju mandata iskati ravnotežje med ohranjanjem socialnih obveznosti države in zagotavljanjem vzdržnih javnih financ.