80. rojstni dan slovenske pevke Elde Viler – legende slovenske popevke

Elda Viler, znamenita slovenska pevka, ki je ganila tako slovenska kot tuja občinstva, je danes praznovala svoj 80. rojstni dan. Njena predanost petju pa je neustavljiva. Glas, ki je za večno zaznamoval slovenske odre z izvedbami skladb, kot so Lastovka, Ti si moja ljubezen, Zlati prah imaš v očeh in še mnoge druge skladbe, je začel svojo pot v majhni vasici Koštabona v slovenskem primorju. Tam je Elda pokazala svojo ljubezen do petja, ko je »kantala« na trgatvah in delu na polju: »Od malega sem rada 'kantala', kot smo rekli, povsod me je bilo slišati. A so mi, recimo na trgatvi, starejši govorili, naj neham 'gundrat', da so se lahko pogovarjali,« je povedala za Družino.

Imeli so soseda, duhovnika Alojzija Kocijančiča, za katerega je vedela, da je glasbeno izurjen. Ko je njihov sosed molil brevir pod oljkami svojega vrta, je Elda pričela vztrajno prepevati, kar je na koncu le pritegnilo duhovnikovo zanimanje. Začela je sodelovati na koru, ampak je imela zanje premočen glas, zaradi česar jo je Kocijančič začel učiti solo petja.

»... In včeraj dala sem srce ti svoje, fant. In danes, dala bi ti ga znova, fant. Kajti srečen je, kdor ima danes še srce, da ga da in osreči svet vsakega človeka...«

Za začetek svoje glasbene kariere šteje nastop na poroki svoje botre, kjer je izvedla skladbo Ave Maria. Sledili so manjši nastopi, dokler ni Elda prišla na avdicijo Pokaži, kaj znaš v Kopru. Temu so kmalu sledila vabila v Ljubljano, kjer je sodelovala pri festivalu Slovenska popevka in žela veliko nagrad in uspehov. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je njena kariera razcvetela in dosegla svoj vrh. Gostovala je v Italiji, Belgiji, Švici, Avstriji, Nizozemski, v Nemčiji, Franciji, Češkoslovaški, Poljski, v Rusiji in Avstraliji. Posnela je več kot 300 pesmi.

Po osamosvojitvi Slovenije je izgubila svoj status svobodne umetnice, ker po mnenju Ministrstva za kulturo ni ustvarjala sodobne glasbe. Iz tega razočaranja se je dlje časa umaknila z odra. Nanj se je ponovno vrnila leta 1997 po zaslugi svoje hčere Ane Dežman, ki je tako kot njena mati sledila pevski karieri.

»... Tudi kamen je brez srca, pa vendar živi kakor čas je, ki se v prag rodi, kot ljubezen je, ki šteje srečne dni...«

Letos je skupaj z Ivom Gajičem izdala svojo avtobiografijo Elda – notranji naboj. S tem je zaznamovala življenjski jubilej, ki ni samo njen praznik, ampak praznik slovenskega glasbenega prizorišča, saj je Elda eden izmed temeljev slovenske popevke. Za Družino je razložila globino svojega glasu takole: »Iskren je, ljudje iščejo iskrenost; čutiti morajo, da poješ zares, da poješ to, kar živiš. Z nastopom jih prepričam, da pojem samo zanje, da jim je lepo. Vrednotam ne moreš ukazovati, te pridejo iz globine srca. Sicer pa vem, kje je moje mesto (nasmeh). Glas ni več takšen, kot je bil. Danes me imajo radi zaradi spominov, imajo me za 'legendo'.«