Adijo NLB! Prodaja polovice NLB do konca leta dobila blagoslov iz Bruslja
Evropska komisija je na podlagi novega svežnja zavez, ki ga je slovenska vlada predložila sredi julija, sklenila, da je "pomoč Slovenije za Novo Ljubljansko banko (NLB) še naprej združljiva s pravili EU o državni pomoči," so sporočili iz Evropske komisije.
Slovenija se sedaj mora držati zaveze, da do konca tega leta proda 50 % + 1 delnico največje državne banke, v letu 2019 pa mora lastniški delež v banki zmanjšati na 25% + 1 delnico.
Če se Slovenija tudi novih, ter podaljšanih že obstoječih zavez, ne bo držala, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje, so še sporočili iz Bruslja.
"Prodaja NLB je bila eden od pomembnih še nedoseženih mejnikov načrta prestrukturiranja banke, ki nam je leta 2013 omogočil, da ji odobrimo državno pomoč v višini več kot dve milijardi evrov. Zato pozdravljam zavezo Slovenije, ki si je zadala jasen časovni načrt za dosego te prodaje," je iz Bruslja sporočila evropska komisarka Margrethe Vestager, ki je pristojna za politiko konkurence. Dodala je, da zaradi tega lahko Komisija odobri novi sveženj zavez Slovenije za NLB, ki "zagotavlja, da bo banka uspešen in dolgoročen akter na slovenskem bančnem trgu.“
Potem ko se dosedanjih zavez Slovenija ni držala in je komisija januarja letos začela poglobljeno preiskavo o državni pomoči, je Cerarjeva vlada poleti obljubila, da bo prva znatna tranša v višini najmanj ene delnice več kot 50 % delnic prodana do konca leta 2018, slovenska vlada pa bo do konca leta 2019 zmanjšala svoj delež v NLB na eno delnico več kot 25 % delnic. Poleg tega se podaljšajo vse kjučne obstoječe zaveze.
"Če Slovenija ne bo upoštevala predvidenih rokov, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje," so še sporočili iz Bruslja.
Po poročanju Financ se medtem SDH in Deutsche bank se že pripravljata na prodajo banke. Po predlagani časovnici bodo delnice in GDR NLB na ljubljanski oziroma londonski borzi kotirale 14. novembra.
Zakaj že mora Slovenija NLB prodati?
Ker se je državna banka sredi krize leta 2013 znašla pred bankrotom, je Slovenija Bruselj zaprosila za dovoljenje za državno pomoč banki iz davkoplačevalskih sredstev v višini 2,32 milijarde evrov (3 dokapitalizacije od marca 2011 do decembra 2013).
Komisija je decembra 2013 na podlagi pravil EU o državni pomoči ter načrta prestrukturiranja banke in s tem povezanih zavez državno pomoč odobrila.
Ključni del tega načrta prestrukturiranja je bila zaveza Slovenije, da bo do konca leta 2017 prodala za eno delnico manj kot 75 % delnic NLB. Komisija je maja 2017 sprejela zahtevo Slovenije za bolj postopno prodajo NLB.
Slovenija se je vseeno zavezala, da bo do konca leta 2017 prodala (vsaj) 50 % delnic NLB, preostanek pa do konca leta 2018.
Zaveze iz znanih notranjepolitičnih razlogov niso bile spoštovane.
Komisija lahko izjemoma sprejme spremembe obstoječih zavez glede državne pomoči, če so nove zaveze enakovredne prvotnim. V zadevnem primeru bi morale nove zaveze zagotoviti sposobnost preživetja NLB v enaki meri kot prvotne zaveze in obravnavati morebitna dodatna izkrivljanja konkurence zaradi odložitve prodaje.
Ker se je državna banka sredi krize leta 2013 znašla pred bankrotom, je Slovenija Bruselj zaprosila za dovoljenje za državno pomoč banki iz davkoplačevalskih sredstev v višini 2,32 milijarde evrov (3 dokapitalizacije od marca 2011 do decembra 2013).
Komisija je decembra 2013 na podlagi pravil EU o državni pomoči ter načrta prestrukturiranja banke in s tem povezanih zavez državno pomoč odobrila.
Ključni del tega načrta prestrukturiranja je bila zaveza Slovenije, da bo do konca leta 2017 prodala za eno delnico manj kot 75 % delnic NLB. Komisija je maja 2017 sprejela zahtevo Slovenije za bolj postopno prodajo NLB.
Slovenija se je vseeno zavezala, da bo do konca leta 2017 prodala (vsaj) 50 % delnic NLB, preostanek pa do konca leta 2018.
Zaveze iz znanih notranjepolitičnih razlogov niso bile spoštovane.
Komisija lahko izjemoma sprejme spremembe obstoječih zavez glede državne pomoči, če so nove zaveze enakovredne prvotnim. V zadevnem primeru bi morale nove zaveze zagotoviti sposobnost preživetja NLB v enaki meri kot prvotne zaveze in obravnavati morebitna dodatna izkrivljanja konkurence zaradi odložitve prodaje.
Zadnje objave
Francoska dirka za vrh EU in vpliv na predsedniške volitve leta 2027
3. 6. 2026 ob 19:10
OECD: Slovenijo čaka počasnejša rast, višja inflacija in večji primanjkljaj
3. 6. 2026 ob 17:19
Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?
3. 6. 2026 ob 16:42
Otroci izgubljajo vid pred našimi očmi: Kako so zasloni sprožili tiho epidemijo
3. 6. 2026 ob 14:15
Zaradi laži in zavisti
3. 6. 2026 ob 12:05
Veselje do prihodnosti
3. 6. 2026 ob 8:56
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Jernej
NLB ne bo nikoli prodana! Bi vi prodali bankomat, ki vam bruha denar?
Ne nasedajmo rdeči propagandi. Ne bodimo kocbeki.
AlojzZ
"Tokrat Evropska komisija misli resno, nategovanja bo končno konec"
No, EU je vedno mislila resno, rdeči baroni pa so vedno nekaj našli. Zakaj ne bodo tudi tokrat?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.