Aleš Maver, Časnik: Slovenija kot most med vzhodno in zahodno Evropo
Latinist in zgodovinar dr. Aleš Maver se v zapisu za Časnik spominja časa pred 30 leti kot časa prostosti, medtem ko danes namesto tega vsako človekovo potezo spremlja izjemna napetost. Zakaj je temu tako, skuša ugotoviti s tremi točkami analize razmer danes in takrat.
Prvo težavo vidi v precenjevanju pripravljenosti bivših struktur na spremembe - z ohranitvijo monopolov in vodilnih mest politikov, kot sta bila Kučan in Drnovšek, se demokratizacija ni do konca izpeljala, podobno se je zgodilo v Rusiji, kjer je Putin za masko pravoslavne konservativnosti zakril sovjetoidne načine vladanja.
Prepad med vzhodno in zahodno Evropo se povečuje zaradi nerazumevanja zahodnjakov, ki že pred 30 leti niso toliko podpirali demokratizacije vzhodnih držav, kolikor so upali na čim večjo stabilnost, za ceno katere so brez težav podprli tudi socialistične sisteme.
Ključni povezovalni element, ki je nekdaj med političnimi poli vzpostavljal ravnovesje, Maver vidi v sv. Janezu Pavlu II., vendar pa česa podobnega od zdajšnjega papeža in njegove politike, ki je na moč podobna elementom zahodno-liberalne in kaže podobno nerazumevanje za denimo ukrajinsko krizo, ne gre pričakovati, piše.
A ni vse zamujeno, prav Slovenija bi lahko odigrala vlogo novega mostu med odmikajočimi se stranmi v Evropi ter s pomenom presegla svojo velikost, sklene avtor.
Prvo težavo vidi v precenjevanju pripravljenosti bivših struktur na spremembe - z ohranitvijo monopolov in vodilnih mest politikov, kot sta bila Kučan in Drnovšek, se demokratizacija ni do konca izpeljala, podobno se je zgodilo v Rusiji, kjer je Putin za masko pravoslavne konservativnosti zakril sovjetoidne načine vladanja.
Prepad med vzhodno in zahodno Evropo se povečuje zaradi nerazumevanja zahodnjakov, ki že pred 30 leti niso toliko podpirali demokratizacije vzhodnih držav, kolikor so upali na čim večjo stabilnost, za ceno katere so brez težav podprli tudi socialistične sisteme.
Ključni povezovalni element, ki je nekdaj med političnimi poli vzpostavljal ravnovesje, Maver vidi v sv. Janezu Pavlu II., vendar pa česa podobnega od zdajšnjega papeža in njegove politike, ki je na moč podobna elementom zahodno-liberalne in kaže podobno nerazumevanje za denimo ukrajinsko krizo, ne gre pričakovati, piše.
A ni vse zamujeno, prav Slovenija bi lahko odigrala vlogo novega mostu med odmikajočimi se stranmi v Evropi ter s pomenom presegla svojo velikost, sklene avtor.
Povezani članki
Zadnje objave
V Mestnem muzeju razstava o dolgo zamolčani kiparki Lizi Hribar
10. 11. 2026 ob 21:55
Prejemnikom tujega denarja bi prepovedali organiziranje kampanj
10. 11. 2026 ob 19:05
Svoboda straši s pokojninami: velike številke, zamolčane razlike
10. 11. 2026 ob 18:52
Krakov: po terorističnem napadu znano več o stanju poškodovanih
10. 11. 2026 ob 17:50
Janković pričakuje nov mandat, meščani pa opozarjajo na napačne prioritete
10. 11. 2026 ob 17:44
Roman Safet iz Šiške: satirični odgovor na romsko problematiko
10. 11. 2026 ob 15:11
2 komentarja
rasputin
No, imamo Žižka, ki se mu pol tistih, ki so ga kdaj poslušali, klanja, pol se mu jih pa smeje.
############
Prvi mu pritrjujejo, ker nič ne razumejo, drugi se mu smejejo, ker tudi nič ne razumejo, a razumejo, da ni kaj razumeti.
rasputin
Kje so tiste ideje, ki bi lahko bile most med evropskim Vzhodom in Zahodom? In kdo jih predstavlja?
Nimamo nobenega karizmatičnega politika, ki bi bil prepoznaven in sprejet na na Vzhodu in Zahodu. Nimamo niti kakega tovrstnega intelektualca. No, imamo Žižka, ki se mu pol tistih, ki so ga kdaj poslušali, klanja, pol se mu jih pa smeje.
Zahod izvaja kolektivni nacionalni samomor prek spodbujanja množičnih migracij in le-tega vsiljuje tudi Vzhodu, Vzhod pa se zaenkrat temu upira. Kje je tu Slovenija? Levica podpira afrikanizacijo in orientalizacijo Evrope in Slovenije, desnica se z besedami temu upira, z dejanji pa veliko manj. Tudi v Bruslju bolj ali manj molče sprejema in podpira njegovo raznarodovalno agendo.
Slovenija je lahko kvečjemu dvižni most, katerega mehanizem se je pokvaril in je ostal nekje na sredi med odprtim in zaprtim...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.