Janković pričakuje nov mandat, meščani pa opozarjajo na napačne prioritete

Ljubljana je v začetku novembra dobila nov most čez Ljubljanico, ki povezuje Štepanjsko naselje in Nove Fužine. Mestna občina Ljubljana (MOL) je ob odprtju poudarjala njegovo edinstveno arhitekturno zasnovo, nove možnosti druženja in povezovanje obeh sosesk, predstavniki Iniciative za Štepanjsko naselje pa so opozorili na precej manj slavnostno plat 5,3 milijona evrov vredne investicije. Medtem ko je občina gradila dvonivojski »doživljajski most« z razgledno ploščadjo, so v bližnjem naselju po njihovih navedbah še vedno ostajale dotrajane poti, poškodovane klopi in druge nerešene težave.

Novi most »Muste« je 3. novembra slovesno odprl ljubljanski župan Zoran Janković. Odprtje je spremljal tudi nastop pevke Senidah, ki je za to priložnost priredila besedilo svoje uspešnice in v njem opevala Jankovićeve mišice, s katerimi naj bi zgradil most in povezal mesto (»Imaš mišiće da napraviš most i povežeš ceo grad. Ti si tako jak.«). Župan je posnetek nastopa objavil na Instagramu in pripisal: »Zoran Janković je župan. Zato, ker gradi mostove med ljudmi.« Most so prebivalci sicer uporabljali že oktobra, slovesno odprtje pa je potekalo dvanajst dni pred lokalnimi volitvami - javna investicija je tako služila kot kulisa za njegovo osebno promocijo.

Nastop Senidah na odprtju mostu je sprožil kar nekaj posmehljivih komentarjev, ki jih je na dan otvoritve povzel Žurnal24. Eden od uporabnikov Instagrama se je vprašal, zakaj na odprtju mostu nastopa Senidah, saj »ni to otvoritev 'kafane'«. Opozoril je tudi na morebiten strošek njenega nastopa. Vendar pa aktualni župan pridno briše kritične komentarje, danes jih namreč ni več opaziti. Je pa na profilu MOL-a ostal očitek glede uničevanja zelenih površin in pripomba o županovih procentih.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Zoran Janković (@zoranjankovic_dela)

Poleg mostu so na obeh bregovih Ljubljanice uredili še dva trga, paviljon z lokalno tržnico, prostorom za gostinski lokal in drugimi spremljevalnimi vsebinami. Občina je projekt predstavila kot pomemben korak k povezovanju sosesk in uresničevanju koncepta 15-minutnega mesta. Toda medtem ko so na magistratu poudarjali arhitekturne posebnosti nove pridobitve, so v Iniciativi za Štepanjsko naselje (IŠN) opozorili predvsem na vprašanje občinskih prioritet. Povezavo med obema bregovoma so pozdravili, podvomili pa so o upravičenosti tako obsežne in drage izvedbe. V svojem zapisu z naslovom Most kot simbol politike napačnih prioritet so se vprašali, ali bi lahko občina enak cilj dosegla z manjšo naložbo, preostanek denarja pa namenila reševanju drugih težav prebivalcev.

Od 2,15 do 5,3 milijona evrov

Razvoj projekta je spremljalo precejšnje spreminjanje njegove ocenjene vrednosti. Leta 2016 je občina prvotno investicijo ocenila na 2,15 milijona evrov. V veljavnem občinskem proračunu za leto 2024 je bilo po navedbah iniciative zanjo predvidenih 2,7 milijona evrov, predlog rebalansa pa je znesek povečal že na 6,2 milijona evrov. Dnevnik je takrat poročal, da razlogi za tolikšno spremembo v predlogu niso bili pojasnjeni. Januarja 2025 je MOL z družbo Strabag podpisala gradbeno pogodbo v vrednosti 4,85 milijona evrov. Po zadnjih podatkih občine je bila vrednost celotne naložbe ocenjena na približno 5,3 milijona evrov z DDV. Za projekt je bilo odobreno tudi sofinanciranje iz evropskih in državnih sredstev v višini do dveh milijonov evrov.

Na občini so za N1 pojasnili, da je bila razlika glede na prvotno oceno iz leta 2016 predvsem posledica razširitve projekta, ki je poleg mostu zajel še paviljon, ureditev obeh trgov in pasji park, ter rasti cen gradbenega materiala in storitev. Pri tem je zanimivo, da je bila širša ureditev območja predvidena že precej pred začetkom gradnje. Dnevnik je novembra 2019 ob predstavitvi zmagovalne natečajne rešitve poročal tako o dvonivojskem mostu kot o obeh trgih in večnamenskem paviljonu na strani Štepanjskega naselja. Vsi trije objekti so bili nato vključeni tudi v gradbeno dovoljenje, izdano januarja 2024. 

Čez Ljubljanico po dveh ravneh

Most, ki je nastal po natečajni zasnovi skupine ATELIERarhitekti pod vodstvom arhitekta Jurija Kobeta in v sodelovanju z gradbenim inženirjem Marjanom Pipenbaherjem, ima dve pohodni ravni. Spodnja je namenjena prečkanju reke, zgornja pa se v loku dvigne nad njo in je zasnovana kot prostor za razgledovanje in zadrževanje. Po pojasnilih projektantov ima zgornja raven še dodatno funkcijo, saj spodnjemu delu mostu zagotavlja zavetje pred dežjem in soncem. Da gre za precej zahtevnejšo konstrukcijo od običajne brvi, kaže tudi gradbeno dovoljenje, ki ga je na svoji spletni strani objavila Iniciativa za Štepanjsko naselje. Iz dokumenta izhaja, da je pohodna plošča široka 11 metrov, osrednji del konstrukcije pa je prek 16 jeklenih vešalk obešen na betonski lok. Temeljenje je izvedeno z 12 metrov dolgimi piloti.

Gradbeno dovoljenje poleg mostu zajema tudi skoraj 500 kvadratnih metrov velik paviljon ter Veliki in Mali trg s skupno površino približno 4.385 kvadratnih metrov. Kolikšen del celotne vrednosti investicije je predstavljala sama konstrukcija mostu in koliko bi stala preprostejša brv, iz doslej objavljenih podatkov ni razvidno.Kot je ob odprtju povedal podžupan Rok Žnidaršič, ki je tudi sodeloval v natečajni komisiji, jih je izbrana rešitev edina zares prepričala - ker mostu ni obravnavala zgolj kot povezave dveh bregov, temveč kot prostor za drugačno doživljanje okolice.

V Celju za manj denarja zgradili brv čez Savinjo

V Iniciativi za Štepanjsko naselje so med drugim opozorili na primerjavo s Celjem. Tam so v okviru kolesarske povezave med Celjem in Žalcem zgradili približno 76 metrov dolgo brv čez Savinjo. Po podatkih, ki jih je navedla iniciativa, je pogodbena vrednost gradbenih del za celotno 10,8 kilometra dolgo kolesarsko povezavo znašala približno 4,47 milijona evrov, od tega 2,36 milijona evrov za samo brv. Po poznejših podatkih Direkcije RS za infrastrukturo je končna vrednost celotne povezave znašala približno 4,71 milijona evrov. V Iniciativi za Štepanjsko naselje se sprašujejo, ali so bile dodatne vsebine in obseg projekta glede na potrebe prebivalcev sploh upravičeni.

Za nov most milijoni, osrednja aleja pa čaka na prenovo

V iniciativi so opozorili, da se Štepanjsko naselje že desetletja sooča s pomanjkljivim vzdrževanjem dela javnih površin. Osrednja aleja po njihovih navedbah še vedno čaka na celovito prenovo, korenine dreves so poškodovale betonska korita, na poteh so razpoke, ponekod so dotrajana otroška igrišča, na klopeh pa manjkajo leseni deli. Občina je sicer opravila posamezna popravila, vendar prebivalci še vedno opozarjajo na potrebo po celoviti obnovi.

Dodatno nezadovoljstvo je povzročila uvedba plačljivega parkiranja v začetku letošnjega leta. V iniciativi poudarjajo, da naselju že dalj časa primanjkuje parkirnih mest, pri načrtovanju novih ureditev pa bi bilo treba upoštevati tudi obstoječe trgovine, storitve in druge dejavnosti, ki privabljajo obiskovalce. Prebivalci so zato opozorili na nesorazmerje med velikimi občinskimi investicijami in vsakodnevnimi težavami, ki po njihovih navedbah ostajajo nerešene.

Nova tržnica, čeprav je v bližini že tržnica Moste

Pomisleke so izrazili tudi glede spremljevalnih objektov novega mostu. Na strani Štepanjskega naselja so namreč uredili paviljon z lokalno tržnico in gostinskimi vsebinami, v okolici pa dodatne tlakovane površine. V iniciativi so se vprašali, ali je občina pred načrtovanjem nove tržnice ustrezno preverila potrebe po takšni ponudbi, saj v bližini že delujejo trgovine z živili in tržnica Moste. Podobno vprašanje so odprli glede dodatnih gostinskih prostorov, ker je v naselju že več lokalov.

Opozorili so tudi na trg pred Mercatorjem na zgornjem delu Jakčeve ulice, ki je po njihovih ocenah premalo urejen. Na tem mestu je v preteklosti že stal kiosk z zelenjavo, zato menijo, da bi občina lahko obstoječi prostor namenila živahnejši lokalni ponudbi, ne da bi bilo treba dodatno posegati v zelene površine. V iniciativi so izpostavili še obsežno tlakovanje ob novem mostu. Po njihovem mnenju bi morala občina, ki varovanje in širjenje zelenih površin poudarja kot eno svojih okoljskih prioritet, pojasniti, kako takšne ureditve prispevajo k prilagajanju mesta vse višjim poletnim temperaturam.

Poleg tega so opozorili na urejanje Športnega parka Golovec, kjer sta na območju nekdanjih igrišč za ragbi in bejzbol nastali dve nogometni igrišči. Projektna dokumentacija predvideva tudi tribune za približno 400 gledalcev, servisni objekt in parkirišča. Prebivalce zanima, kako bodo urejene potrebe po parkiranju in ali bodo športne površine ustrezno dostopne lokalni skupnosti.

Štepanjsko naselje ne potrebuje svojega Rialta

Med bolj nenavadnimi vidiki projekta je tudi način, kako so njegovo zasnovo predstavljali na ljubljanski občini. V pojasnilih za N1 so most Muste postavili ob bok znamenitim evropskim mostovom, med drugim beneškemu Rialtu, firenškemu Ponte Vecchiu in mostu Kapellbrücke v Luzernu. Po občinskih predstavah naj bi most postal prostor druženja nad reko in nova prepoznavna točka tega dela Ljubljane. Takšna primerjava pa v Iniciativi za Štepanjsko naselje ni naletela na navdušenje. Prebivalci so se vprašali, ali tako obsežna ureditev sploh ustreza značaju soseske oziroma ali je pri načrtovanju prevladala želja po novi mestni znamenitosti. »Štepanjsko naselje ne potrebuje svojega Rialta. Potrebuje premišljene posege, ki spoštujejo značaj soseske in potrebe ljudi, ki tukaj živimo,« so zapisali.

Doživljajski most, ali zgolj simbol napačnih prioritet?

Kritiko so povezali tudi s širšim vprašanjem občinske politike. Po njihovem mnenju bi morala mestna oblast pri javnih investicijah poleg arhitekturne podobe in novih znamenitosti več pozornosti nameniti vsakodnevnim potrebam lokalnega prebivalstva. V iniciativi, ki na letošnjih lokalnih volitvah nastopa tudi s svojo kandidatno listo za svet Četrtne skupnosti Golovec, so zato most označili za simbol napačnih prioritet. Občina je na drugi strani ob odprtju poudarila, da je prebivalcem zagotovila kakovostnejšo povezavo, nove možnosti druženja in širšo ureditev javnega prostora. Mimogrede, ljudje bi prav gotovo veliko raje posedeli v zelenju, kot pa sredi golega betona.