Anja Mager, RTVS: Ne vem, kako lahko kilogramska salama stane 5 evrov
Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, ki prihaja z visokogorske kmetije na Koroškem, je gostovala v RTV-jevem podkastu Številke. Med drugim je dejala, da so se v času epidemije mnogi ljudje prvič vprašali, od kod pride vsa hrana, prišli prvič ponjo na kmetijo in videli, da ne zraste na policah. A zavedanje pomembnosti slovenskega kmeta je hitro usahnilo, na koncu pa je prevladala cena, dodaja.
Ob tem je izpostavila, da kakovostna hrana zaradi stroškov pridelave, dela, predelave, goriv in ostalega pač ne more biti brez cene in da ne razume, "kako lahko kilogramska salama stane pet evrov", saj so že same vhodne surovine vrednejše od končne cene, kaj šele kmetovo delo in predelava.
Čeprav si kakovostne hrane mnogi ne morejo privoščiti, pa Magerjeva opozarja, da je hrana v zgodovini predstavljala glavni strošek družine. Danes nam je zanjo škoda odšteti vsak evro, prav nasprotno pa velja pri avtomobilih, telefonih, računalnikih in ostalem. "Torej kakovostne hrane si ne moremo privoščiti, vse drugo pa lahko?"
V podkastu je bilo govora tudi o trenutnih razmerah za mlade kmete, vplivu podnebnih sprememb, visokem številu samomorov med mladimi kmeti in še marsičem. Preberite ali poslušajte na tej povezavi.
Ob tem je izpostavila, da kakovostna hrana zaradi stroškov pridelave, dela, predelave, goriv in ostalega pač ne more biti brez cene in da ne razume, "kako lahko kilogramska salama stane pet evrov", saj so že same vhodne surovine vrednejše od končne cene, kaj šele kmetovo delo in predelava.
Čeprav si kakovostne hrane mnogi ne morejo privoščiti, pa Magerjeva opozarja, da je hrana v zgodovini predstavljala glavni strošek družine. Danes nam je zanjo škoda odšteti vsak evro, prav nasprotno pa velja pri avtomobilih, telefonih, računalnikih in ostalem. "Torej kakovostne hrane si ne moremo privoščiti, vse drugo pa lahko?"
V podkastu je bilo govora tudi o trenutnih razmerah za mlade kmete, vplivu podnebnih sprememb, visokem številu samomorov med mladimi kmeti in še marsičem. Preberite ali poslušajte na tej povezavi.
Povezani članki
Zadnje objave
V Mestnem muzeju Ljubljana razstava o dolgo zamolčani kiparki Lizi Hribar
10. 11. 2026 ob 21:55
Prejemnikom tujega denarja bi prepovedali organiziranje kampanj
10. 11. 2026 ob 19:05
Svoboda straši s pokojninami: velike številke, zamolčane razlike
10. 11. 2026 ob 18:52
Krakov: po terorističnem napadu znano več o stanju poškodovanih
10. 11. 2026 ob 17:50
Janković pričakuje nov mandat, meščani pa opozarjajo na napačne prioritete
10. 11. 2026 ob 17:44
Roman Safet iz Šiške: satirični odgovor na romsko problematiko
10. 11. 2026 ob 15:11
4 komentarjev
rasputin
Ne vem, kako lahko kilogramska salama stane 5 evrov
----
Ekonomisti bi rekli, da gre za ekonomijo obsega. Večja kot je produkcija, cenejši je pridelek na mersko enoto.
Slovenija ima zelo razdrobljeno kmetijsko posest. Na majhnih površinah ni moč pridelati poceni hrane. Dodaten problem Slovenije je zelo razgiban relief.
Vzemimo na primer Španijo, ki ima več prašičev kot ljudi, ca 50 mio, ljudi pa ca 47 mio. Da lahko zredijo desetmilijonske črede prašičev, morajo seveda imeti dovolj poceni hrane zanje. Španska polja so ponekod od obzorja do obzorja. Takšnih kompleksov v Sloveniji ni. Niti v Prekmurju, ki ima najugodnejše pogoje za kmetijstvo. Zato je španska hrana razmeroma poceni. To seveda ne velja samo za Španijo. Praktično je v vseh zahodnoevropskih državah podobno. V določenih okoliših prevladujejo monokulture, ki se pridelujejo na ogromnih površinah. Slovenija ima v primerjavi s temi državami bolj nekakšno butično kmetijstvo, ki seveda ni poceni.
Peter Klepec
Zato pa obstaja EU kmetijska politika, ki masivno subvencionira pridelavo hrane v posameznih drzavah. Ali ste ze pomislili, kako si lahko kmet privosci traktor, ki stane vec kot 100.000 (stanejo tudi do 300.000), ce dobi za kilo pridelanega krompirja 10 centov? Sem zadnjic vorasal v Istri nekega kmeta v Istri na Hrvaskem zakaj obdeluje samo majhno „fliko“, vse ostalo je pa neobdelano robidovje. Ceprav gre za kar rodovitno zemljo. „Se ne splaca“ je rekel. To ne more in ne sme bit. Nekdo je tu zatajil. Gre za strategijo drzave.
Muy Tranquilo
Peter, strinjam se! Žal je pri hrani tako kot pri vsem ostalem. Ljudje si drage in kakovostne hrane ne morejo privoščiti, ker si je res ne morejo privoščiti. Avtomobike in telefone pa so si prisiljeni "privoščiti", njavečkrat s posojili in odloženimi plačili, da lahko delajo in se vozijo v službo in so dosegljivi, vse to za to, da si sploh lahko kupijo poceni hrano. Mlada kmetica tega očitno ne razume. Verjetno tudi zato, ker je kmetijstvo, kot sam praviš, izjemno subvencionirano, na koncu pa nusta zadovoljna ne kmet, ne potrošnik. S sistemom je torej res nekaj narobe. Naj mi kmeti ne zamerijo, jaz jih sicer podpiram, a tudi sama imam v žlahti bogato državno subvencionirane kmete, ki se valjajo v denarju, imetju in izobilju in seveda vozijo izjemno drage avtomobile, medtem ko "navadni" raji očitajo veliko cenejše avtomobile in telefone. Svojega prvega ferrarija v živo sem pred leti videla pri eni od teh kmetic. Res je prilezla le do triletke v srednji šoli, po denarju pa se ti ljudje lahko kosajo z marsikaterim petičnežem, o katerega razkošju lahko beremo v rumeno obarvanih novicah. Zakaj so ti ljudje tako nezadovoljni in se jim menda nič ne splača, mi ni jasno. Meni se splča zudi majhna greda solate, čebule in korenja na vrtu, za katero je res treba veliko delati, a je tako pridelana hrana potem zdrava in skorajda zastojn.
rasputin
Tistemu, ki jamra, vzemi, tistemu, ki je tiho, daj! pravi pregovor.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.