Anketa Dela: Največ pridobila SDS. Anketa Večera/Dnevnika: največ izgubila SDS

Tokratni rezultat javnomnenjskih anket, izvedenih v praktično istem časovnem oknu, je najboljši pokazatelj tega, koliko lahko zaupamo njihovim rezultatom, oziroma obširnim interpretacijam, katere na podlagi ene meritve napletajo novinarji. Verjetno je potem na mestu vprašanje, zakaj se z njimi ukvarjamo na Domovini in jih analiziramo vsak mesec znova. V prvi vrsti predvsem zaradi tega, da se razume, kako se preko njih, predvsem pa spremljajočih razlag in analiz, skuša vplivati, oziroma ustvarjati javno mnenje. In drugič, tudi zato, ker se iz spremljanj trendov in analiz več opravljenih anket v primerljivem obdobju vendarle da do neke mere sklepati, kaj se z javnim mnenjem dejansko dogaja. Je pa seveda tudi na podlagi tega o rezultatu volitev govoriti približno tako smiselno, kot iz današnjih vremenskih poročil napovedovati vreme naslednji naslednji mesec - morda bo res približno tako, kot se ta trenutek in glede na letni čas dozdeva, a povsem verjetno bo precej drugačno. Kljub vsemu pa delni vpogled v gibanje strankarske podpore dolgoročno spremljanje in primerjanje anket daje, še posebej če upoštevamo, katere ankete katero stranko praviloma favorizirajo in katero podcenjujejo - tovrstno "vetrno izravnavo" smo lani tak čas opravili tudi na Domovini. In razlike v tokratnih anketah so povsem v skladu z našo takratno analizo. Čeprav je Delo poročalo, da podpora SDS-u raste, Dnevnik in Večer pa, da pada, se je ta zanimivo ujela v praktično enaki vrednosti. Razlike pa so drugje - Mediana praviloma nekoliko več podpore nameri Levici, Ninamedia LMŠ-ju in SD-ju. Parsifal pa, pričakovano, precej več SDS-u, kdaj tudi SLS-u, praviloma precej manj od povprečja več anket pa NSi-ju. Slednji sicer kaže na stabilno podporo kljub močni medijsko-politični ofenzivi proti njenemu podpredsedniku Janezu Ciglerju Kralju, ki tudi na Delovem barometru priljubljenosti ni kaj bistveno izgubil. Se je pa na vrh Vox populi povzpela njegova nekdanja predsednica Ljudmila Novak, ki žanje benefite dobrikanja levici. To sicer zvišuje njeno povprečno vrednost na tovrstnih lestvicah, a ta priljubljenost je varljiva, saj v veliki meri prihaja zaradi dobrih ocen iz "nasprotne strani" - od volivcev, ki Novakove ali stranke, ki ji pripada, v resnici nikoli ne bi volili. Pravzaprav je to splošen problem politikov NSi - praktično vsi njihovi vidni obrazi so v zgornji polovici lestvic priljubljenosti, kar je sicer posledica njihove zmerne politike in spoštljivega pristopa, a njihov volilni doseg se kljub temu ne povzpne preko desetine. Priljubljenost politikov je torej še ena varljiva kategorija, ki malo pove o tem, kako uspešni bodo dejansko na volitvah. Zaradi vsega tega je torej pri sklepanju o takšnih rečeh, predvsem pa ob novinarskih člankih, ki na podlagi tovrstnih anket napovedujejo, katera koalicija bi na volitvah dobila kakšno večino, najbolje zgolj zamahniti z roko.