Anketa: SDS in NSi bi zbrali več poslancev, kot jih imata sedaj, v parlamentu bi bilo le pet strank

Razplet volitev nekje v prihodnosti je tudi preko javnomnenjskih raziskav nemogoče napovedovati. Lahko pa pogledamo, kako bi se tisti anketiranci v reprezentativnem vzorcu, ki napovedujejo svojo udeležbo na volitvah, odločili ta trenutek.

In če bi bile volitve zdaj, bi stranki SDS in NSi 32 poslanskih mandatov iz prejšnjih volitev popravili na 37. A hkrati nobena od preostalih dveh strank, s katerima so marca lani vstopili v koalicijo, ne bi ohranila parlamentarnega statusa, kot tudi ne Jelinčičeva SNS.

Na račun tega bi število svojih poslancev precej popravila tudi SD, nekaj bi pridobili tudi LMŠ in Levica.

Če združimo njuna rezultata, pa bi mejo parlamenta prestopili tudi stranki SLS in Zelenih, ki napovedujeta predvolilno koalicijo Povežimo Slovenijo. 

Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Domovino izvedel Episcenter, bi med predvidenimi (zanesljivimi) udeleženci volitev SDS prejela 24-odstotno podporo, SD 19-odstotno in LMŠ 17-odstotno podporo.

Levica bi dobila desetino glasov, NSi 9 odstotkov, SAB in Zeleni Slovenije pa 3 odstotke glasov. Sledita SLS in SNS s po 2 odstotkoma podpore ter SMC in DeSUS z 1 odstotkom.

4 odstotke vprašanih je izbralo katero drugo opcijo, 5 odstotkov teh, ki napovedujejo udeležbo na volitvah, je neopredeljenih.

Izvajalec raziskave, Episcenter d.o.o., je anketiranje izvedel med 18.-25. marec 2021 s pomočjo spletne in telefonske ankete med polnoletnimi prebivalci Slovenije na reprezentativnem vzorcu n=1350. Na vprašanje o strankarskih preferencah so odgovarjali anketiranci, ki so izrazili namero o udeležbi na volitvah (n=1208 predvidena udeležba oz. n=898 zanesljiva udeležba).



Če upoštevamo prav vse, ki so izrazili namero po udeležbi na volitvah (ob "zanesljivo" tudi "verjetno" in "mogoče") ter to združimo z odgovorom na vprašanje o katerih strankah razmišljajo, da bi jih volili (pri čemer je možnih več odgovorov), dobimo potencialni maksimalni doseg posamezne stranke (ki gre seveda na račun izgube pri drugih strankah).

Največ rezerve v tem smislu, glede na obstoječo podporo zanesljivih udeležencev volitev, oziroma njihove prve izbire, imajo stranke, ki so po realni podpori tik pod parlamentarnim pragom, z izkoristkom vseh svojih potencialov pa bi se uvrstile v državni zbor.

Najmanj rezerve ima stranka SDS, a po drugi strani to pomeni, da ima tudi najbolj trdno osnovno bazo. Če bi ves svoj potencial izkoristila SD, bi Janševe lahko tudi prehitela. A to bi precej oslabilo njene potencialne partnerice, morda kakšno potisnilo tudi pod parlamentarni prag.



In če prvo izbiro tistih, ki pravijo, da bi se zanesljivo udeležili volitev, pretopimo v sedeže državnega zbora, dobimo naslednjo sliko. Zaradi izpada kar štirih sedanjih parlamentarnih strank (SMC, DeSUS, SAB, SNS) bi praktično vse ostale pridobile poslanske sedeže. A zmagovalka volitev bi, kljub 27 poslancem, zelo težko sestavila vladno koalicijo, medtem ko bi lahko SD sestavila čisto levo koalicijo SD-LMŠ-Levica



Poglejmo še tako imenovani "negativni doseg strank", ki meri nenaklonjenost posameznim strankam v smislu, da jih anketiranci zagotovo ne bi volili.

Najvišji negativni doseg pričakovano beleži SDS, s precej manjšim odstotkom tistih, ki jih zavračajo, pa sledijo DeSUS, Levica in SMC. Najmanj volivcev zavrača SLS in Zelene, kar nakazuje na določen potencial teh strank.

KOMENTAR: Rok Čakš
Bodoče vladne koalicije se bodo odločale na parlamentarnem pragu
Kljub temu, da podatki o volilnih preferencah, ki jih je zbral Episcenter, za ta trenutek nedvomno držijo, pa si z njimi ne moremo pomagati v smislu napovedi bodočega volilnega razpleta. Lahko pa se seznanimo s trenutnim volilnim potencialom posameznih političnih akterjev in na podlagi tega predvidimo nekaj scenarijev, ki bi se lahko odvili na volitvah in po njih. Bistvena ugotovitev pri tem je, da se bo bodoča koalicija odločala na spodnji meji vstopa v parlament. Ključno bo torej, komu od manjših akterjev bo in komu ne bo uspelo prestopiti parlamentarnega praga. Trenutno je v prednosti potencialna leva koalicija SD-LMŠ-Levica, a neznank okoli tega je še mnogo - največja je ali oziroma kako uspešno bo na sceno lansirana nova instant stranka z novim obrazom ter kako se bodo nanjo odzvali volivci, sploh v luči, da bo šlo že za peti takšen projekt, katerega rezultati na srednji rok so predvidljivi in znani. Dejstvo je, da bo ta (potencialna) stranka pustošila predvsem po levem delu volilne baze, z medijsko dobro zgrajenim pravim obrazom pa bi morda lahko posegla tudi v sredinske volivce, ki bi sicer ostali doma. Kar se tiče desnosredinskega pola pa je bolj ali manj jasno, da brez novega partnerja na sceni koalicije ne bo uspel sestaviti. Tu se sama po sebi ponuja opcija Povežimo Slovenijo, kateri se, ob SLS, Zelenih, NoviSLS pridružuje tudi nekdanji poslanec Andrej Magajna s svojo Novo Socialdemokracijo. Že zgolj obstoječa podpora Zelenim in SLS-u v to poroko po osnovni matematiki prinese dovolj glasov za vstop v parlament, kar pa je seveda potrebno realizirati ali celo oplemenititi skozi dobro komunikacijsko premišljeno volilno kampanjo ter garaško delo na terenu, kateremu se ta projekt, ki ne more računati na medijsko podporo, ne more izogniti. Če bo vztrajal pri svoji sredinski drži, je drugi potencialni partner tu še DeSUS, ki ga, kljub slabemu rezultatu v dotični anketi, še ne gre povsem odpisati. Levi blok seveda še ima na rezervi Stranko Alenke Bratušek, s katero bo pa nedvomno konec, če se bo pojavila od "stricev" in medijev podprta nova levo-liberalna stranka. Črni usodi se bo v tem primeru težko izognila tudi druga stranka z imenom voditelja v svojem imenu - Lista Marjana Šarca torej. Zadnje leto mandata pred (najbolj verjetnimi) rednimi volitvami bo torej politično zelo razgibano, vznemirljivo, pa tudi, najbrž povsem do konca, nepredvidljivo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00