Pomladanska napoved: nižja rast, višja inflacija in vse večji pritiski na gospodarstvo

Najnovejša pomladanska napoved Gospodarske zbornice Slovenije razkriva manj optimistično sliko slovenskega gospodarstva. Ocena rasti BDP za leto 2026 je bila znižana na 2,0 odstotka, medtem ko se inflacija zvišuje na približno 3,1 odstotka. Gre za kombinacijo, ki kaže na upočasnjevanje gospodarske dinamike ob hkratnem naraščanju stroškov.

Poslovno okolje vse bolj zahtevno

Od začetka marca so se razmere v zasebnem sektorju izrazito zaostrile. Podražitve energentov in surovin povzročajo ponoven pojav negativnih cenovnih škarij – stroški rastejo hitreje kot prodajne cene. To zmanjšuje marže podjetij, slabi kupno moč prebivalstva in povečuje pritisk na državo, da ukrepa.

Generalna direktorica Vesna Nahtigal opozarja, da trenutne razmere zahtevajo hiter in celovit odziv ekonomske politike. Poleg kratkoročnih ukrepov so nujne tudi sistemske spremembe, od davčne razbremenitve do digitalizacije in večjih vlaganj v inovacije.

Generalna direktorica Vesna Nahtigal opozarja, da trenutne razmere zahtevajo hiter in celovit odziv ekonomske politike.

Posodobljene napovedi do leta 2028

Glavni ekonomist Bojan Ivanc pojasnjuje, da napoved temelji na predpostavki povišanih cen energentov vsaj do tretjega četrtletja 2026. Inflacija naj bi se nato postopno umirjala na 2,8 odstotka v letu 2027 in 2,5 odstotka v 2028. Povprečna cena nafte naj bi letos znašala okoli 92 dolarjev za sod, prihodnje leto pa približno 80 dolarjev.

Sedem ključnih sporočil poslabšane napovedi

1. Energetska kriza zavira rast in dviguje cene

Energetski šok ostaja osrednji dejavnik gospodarskih gibanj. Zaradi vztrajno visokih cen energentov je bila rast BDP za leto 2026 znižana na 2,0 odstotka (prej 2,4 %). Višji stroški energentov neposredno zavirajo povpraševanje in povečujejo inflacijske pritiske.

2. Kazalniki še ne kažejo padca, a cenovni val prihaja

Vodilni kazalniki sicer še ne kažejo izrazitega poslabšanja, vendar temeljijo na starejših podatkih. Novi cenovni pritiski se bodo šele v celoti odrazili. Inflacija po novem znaša 3,1 odstotka, pri čemer ostaja največja neznanka nadaljnje gibanje cen energentov in učinkovitost državnih ukrepov. Ti so praviloma začasni, kar pomeni, da se inflacijski učinki lahko raztegnejo na daljše obdobje.

3. Stroški dela slabijo izvoz in industrijo

V zadnjih šestih letih so stroški dela v Sloveniji narasli za 44 odstotkov, kar je bistveno več kot v EU. Ker produktivnost ne sledi temu tempu, se konkurenčnost industrije slabša. To povečuje tveganje selitve proizvodnje v cenejša okolja, ob dodatnem pritisku globalne konkurence, zlasti iz Azije.

4. Investicije še odražajo preteklost

Rast investicij v letu 2026 izhaja predvsem iz preteklih odločitev, zlasti v gradbeništvu. Vendar pa negotovosti v dobavnih verigah in naročilih že vplivajo na prihodnje načrte. Za leto 2027 se napoveduje upočasnitev rasti na 1,8 odstotka. Na poslabšanje vplivajo tudi domači dejavniki, kot sta rast minimalne plače in dodatni stroški dela.

5. Trg dela stagnira, vloga tujcev raste

Večjih sprememb na trgu dela ni pričakovati. Število delovnih mest bo ostalo stabilno, pri čemer bodo tuji delavci še naprej nadomeščali upokojevanje domačih. Rast zaposlovanja bo omejena predvsem na javni sektor, medtem ko zasebni sektor ne kaže večjih ambicij po širitvi in jih tudi ne zmore.

6. Plače bodo vplivale na potrošnjo

Rast plač krepi domače povpraševanje, ki postaja ključni dejavnik gospodarske rasti. Vendar je vprašanje, ali bodo gospodinjstva več trošila ali pa bodo zaradi negotovosti več varčevala.

Rast plač krepi domače povpraševanje, ki postaja ključni dejavnik gospodarske rasti. 

7. Država bo ponovno v ospredju

Zaradi višje inflacije se pričakuje večja vloga države pri blaženju socialnih in gospodarskih učinkov. To pa ima svojo ceno – delež javnega dolga naj bi znašal okrog dveh tretjin BDP, kar je slabše od prejšnjih pričakovanj.

Dva možna scenarija razvoja

Napoved vključuje tudi alternativne scenarije. V optimističnem primeru bi se razmere na energetskih trgih hitro izboljšale, v pesimističnem pa bi cena nafte dosegla tudi 110 dolarjev na sod. Temu ustrezno se rast BDP v prihodnjih letih giblje v razponu med 1,7 in 2,2 odstotka.

Slovensko gospodarstvo tako vstopa v obdobje povečane negotovosti. Ključni izzivi so obvladovanje stroškov, dvig produktivnosti ter pravočasno in premišljeno ukrepanje države, ki bo odločilno vplivalo na prihodnji razvoj.