Anketi dnevnih časopisov se strinjata glede vrstnega reda strank, ne pa glede odstotkov ter ocene dela vlade

Uredništvo

Že drugi mesec zapored so trije dnevni časopisi, Delo, Večer in Dnevnik, istočasno objavili javnomnenjsko raziskavo - za Delo jo je opravila Mediana, za Večer in Dnevnik pa Ninamedia.

Razlike v rezultatih so spet opazne, še posebej pri ocenjevanju dela vlade ter lestvici priljubljenosti politikov, pa tudi pri odstotkih podpore posameznih strankam.

Se pa tri marčevske ankete, še Parsifalova za Novo24TV.si, ujemajo v vrstnem redu prvih petih strank glede na podporo: SDS, SD, LMŠ, Levica, NSi. 

Če bi bile volitve "jutri", bi po anketi Dela SDS volilo 16,4 % vprašanih, SD 10,4 %, Levico 9 %, LMŠ 8,8 % in NSi 4,6 % anketirancev. DeSUS bi dobil 2,3 % glasov, SLS in SAB 2,2 %, Zeleni Slovenije 1,9 %, Dobra država in Piratska stranka 1,2 %, SMC pa 0,8 % glasov. Neopredeljenih je dobra petina, dobra desetina ne bi volila nobene stranke.

Trend podpore strankam med opredeljenimi volivci ankete Dela:

Anketa Ninamedie (Večer, Dnevnik): SDS 18,9 %, SD 12,9 %, LMŠ 8,8 %, Levica 7,7 %, NSi 4,2 %, SAB 3,8 %, SLS 1,9 %, SLS 1,7 %, DeSUS 1,1 %, drugo 0,9 %, neopredeljeni 30,3 %, ne bi volili 6,2 %


Če primerjamo rezultate marčevske javnomnenjske poizvedbe treh agencij, so odstopanja največja pri SDS, SD, SAB, DeSUS-u in SLS-u. Jasno pa ostaja, da SDS še vedno prepričljivo vodi, naslednje tri stranke pa so še vedno dokaj skupaj: z rahlo prednostjo sicer SD, nato LMŠ ter Levica. Podpora NSi je stabilna, SAB pa odvisna od agencije. Podobno velja tudi za DeSUS, SLS in SNS.

Do konca marca se bodo v državnem zboru zvrstile tri interpelacije - že danes poteka proti ministrici za izobraževanje, Simoni Kustec, v četrtek bo interpeliran minister za delo, Janez Cigler Kralj, predvidoma naslednji teden pa še minister za kulturo, Vasko Simoniti. Pri Delu so merili tudi ljudsko mnenje o upravičenosti interpelacij: Janez Cigler kralj 40 % upravičena, 35 % neupravičena, 25 % ne ve. Simona Kustec 54 % upravičena, 31 % neupravičena, 24 % ne ve. Vasko Simoniti: 51 % upravičena, 25 % neupravičena, 15 % ne ve.


Velike razlike med agencijama pa so se pojavile pri vprašanju o podpori, oziroma oceni delovanja vlade. Res da sta vprašanji nekoliko metodološko različni, a po Delovi anketi vlado negativno ocenjuje polovica vprašanih, (povprečna ocena 2,52, kar je na ravni prejšnjega meseca). Po anketi Ninamedie (Večer, Dnevnik) pa delo vlade kot neuspešno ocenjuje kar 67 %, uspešno pa le 28,4 % vprašanih, kar je najmanj doslej.

Prav tako sta v marsičem drugačni lestvici priljubljenosti politikov. Delo na svoj barometer priljubljenosti sicer ne uvršča evropskih poslancev, razen Tanje Fajon, ki je tudi predsednica SD-ja. Imata pa obe lestvici skupno to, da na prvem mestu ni več Boruta Pahorja; na Delovem barometru je tam novi minister za zdravje Janez Poklukar, ki je v prvem merjenju dobil najvišjo povprečno oceno od politikov (3,01). Sledijo Jernej Vrtovec, Igor Zorčič, Matjaž Han, Tanja Fajon, Janez Cigler Kralj in Matej Tonin.

Po lestvici Vox populi na prvem mestu po priljubljenosti politikov ostaja Ljudmila Novak, sledijo Borut Pahor, Tanja Fajon, Milan Brglez, Marjan Šarec, Matej Tonin in Zoran Janković.

Zanimive so razlike pri rangu posameznih politikov. Vrtovec (3.), Zorčič (4.) in Han (5.), ki so na Delovem barometru tik pod vrhom, so na Vox Populi Nikole Damjanića šele 13., 14. in 15. Pred njimi je denimo na 3. mestu Tanja Fajon (na Delovem barometru za njimi na 6. mestu), ter celo Zoran Janković na 7. mestu, ki ga ni na lestvici nobene druge javnomnenjske agencije. Med dvaindvajseterico politikov na lestvici Ninamedie denimo ni niti Janeza Ciglerja Kralja (Delo 7. mesto), niti predsednika vlade Janeza Janše (Delo 15. mesto).

KOMENTAR: Uredništvo
Bodo leva ozadja stavila na novega konja ali Tanjo Fajon?
Dobro leto pred volitvami je za stranke na levem polu dokaj pomembno, da si izborijo prednost pred konkurenti, ki bi jih postavila v kontekst resne tekmice za politično zmago proti dominantni SDS. Prav zato lahko v propadlem KUL četverčku v prihodnje pričakujemo vse več soliranja in manj usklajenih nastopov. Trenutno si nobena stranka ni ustvarila bistvene prednosti - ugodnim razmeram navkljub preboj SD-ju s Tanjo Fajon ni uspel, saj rahlo prednost na drugem mestu, daleč za SDS, ne moremo razumeti tako. O razlogih za to smo na Domovini pisali že veliko, na kratko pa jih lahko opišemo s preveč radikalno-levo retoriko ter vsebinsko izpraznjenostjo izven koncepta zgražanja nad Janševo vlado. Strategom iz ozadja politične levice tako ostaja odprta dilema - naj torej do dominacije na levi pomagajo kateri od obstoječih strank, ali lansirajo še peto verzijo nove instant stranke, ki bi jo s pomočjo svojega medijskega vpliva prodali zavito v novo barvo celofana. Odgovor bomo dobili v naslednjih mesecih. Kako hitro, pa je odvisno, kaj se bo medtem dogajalo z javnim mnenjem. Zaenkrat se zdi, da so do Damijanove ideje o še eni novi levo-liberalni stranki, ki bi tokrat stavila "na vsebino", vplivneži iz zakulisja še nekoliko zadržani, neodločni, ali pa ne želijo prehitro pokazati vseh kart.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00