Bomo tudi Slovenci potrebovali svoj Bergamo, da bomo razumeli, zakaj PCT?

Večkrat ob primerjavi zgodovinskih dejstev Slovenije s kakšno izmed drugih držav iščemo razloge, zakaj smo v neki stvari drugačni. Tako je že praktično mantra postala misel, da smo Slovenci toliko manj zavedni in patriotski narod, ker naša vojna ni bila dolga kot na primer na Hrvaškem. Zdi se, kot da se Slovenci ne bi mogli nič naučiti iz izkušenj drugih, ampak bi vse morali preskusiti na svoji lastni koži. Zato tudi nisem verjel glasovom, ki so v prvem valu epidemije govorili o tem, da smo Slovenci tako dobro prestali ta začetek epidemije ravno zato, ker smo ubogljivi.

Še bolj prepričan sem, da ni problem (le) v vladni in strokovni komunikaciji z javnostjo, ampak da Slovenci ne verjamemo, dokler ne izkusimo sami. Kako si drugače predstavljati poleg Bolgarije najbolj odklonilni odnos do cepljenja in do samih covidnih ukrepov?!

Na roko moji teoriji pa gredo tudi številke. Imamo izdatno povečanje okužb, pa smo šele septembra. Imamo enormno povečanje hospitalizacij in intenzive zaradi covida, pa se še vedno ne znamo sprijazniti s PCT in ga vzeti za svojega. Da bi pomislili na to, da bo morda zaradi tega naša panoga lahko ostala odprta, sploh ne omenjam.

Podatki kažejo, da je sedemdnevno povprečje v prejšnjem tednu potrjenih okužb na sto tisoč prebivalcev 337,5. V celotni 60 milijonski Italiji sedemdnevno povprečje pri 56 okužbah na 100.000 prebivalcev. Edina pokrajina, ki je v oranžnem stanju, je Sicilija. Skoraj 65 odstotkov vseh prebivalcev je polno cepljenih, medtem ko se pri nas šele približujemo 50 % precepljenosti. Če smo v Sloveniji v stopnji eksponentne rasti primerov okužb s covid-19 in ob koncu septembra pričakujemo več kot 2.000 okužb na dan, pa so v Italiji kot kaže že premagali vrh. Okužbe so v padanju že več kot teden dni.

Natakar v restavraciji v Italiji mi je pred časom dejal, da upa, da se bodo vsi ljudje cepili samo zato, da ne bi spet zapirali njihove dejavnosti, saj drugače ne bodo preživeli. Pri nas pa poslušam, da bodo gostinci izumrli zaradi tega, ker je uveden PCT

Ne gre samo za cepivo, ampak za mentaliteto

Res je, veliko k umiritvi verjetno pomaga tudi cepljenje, a še bolj se zdi, da igra pomembno vlogo razmišljanje ljudi. Če si izposodim besede ministra za zdravje Poklukarja v oddaji Tarča: ta epidemija ni kriza zdravstva, ampak kriza družbe. In zdi se, da se Italijani tega kljub pregovorni flegmatičnosti in bolj sredozemski mentaliteti, veliko bolj zavedajo kot Slovenci.

Ob zelo pogostih vožnjah v Ravenno ali bližnji Comacchio lahko tako že od začetka izmenično opazujem obnašanje tako Slovencev kot naših zahodnih sosedov. Če se je zdelo, da smo prvi val precej bolj s strahom sprejeli Slovenci, je bilo že pri drugem valu popolnoma drugače. Seveda so na Italijane toliko bolj vplivali zares težki prizori iz Bergama, a zdi se, da smo v Sloveniji ravno takrat padli v »lako ćemo« balkanski "mood".

Ob eni izmed zadnjih voženj v omenjeno italijansko mesto, poznano zaradi številnih izjemnih mozaikov, sem najprej začuden ostrmel nad prizorom moškega brez maske na bencinski postaji blizu Postojne, ki ga je prodajalka postregla brez besed, čez nekaj več kot 150 kilometrov že Benečiji (Veneto) pa povsem drugačna slika, ko je prodajalka sladoleda nahrulila in nagnala par, ki je želel priti do čipsa brez maske. In to kljub temu, da so bila vrata trgovine odprta in tako poskrbljeno za dobro zračenje. Trgovka tisti dan ni dobila 2 evrov za tisti nesojeni čips, a ji to ni preprečilo, da bi pazila na striktno upoštevanje ukrepov v svoji trgovini.

Podobnih primerov sem v Italiji videl ogromno. Ravno zato toliko težje razumem, da v Sloveniji ob vsakem uvajanju novega vladnega ukrepa slišim zgražanje, upiranje in sklicevanje na »za to nimamo pristojnosti«. Je res treba doživeti Bergamo, da Slovenca v nekaj prepričaš? Je res potrebno vse skupaj prignati do točke, kjer bodo morali zdravniki izbirati, katerega pacienta rešiti?

Je ob vstopu v kakšno izmed prodajaln res tako težko najprej povprašati po PCT in ga poskeniratI? Morda pričakujem preveč, če rečem, da bi bilo dobro, če bi prodajalci in delavci v storitvenih dejavnostih razumeli, da je PCT praktično tista rešilna bilka, ki jim omogoča, da imajo svojo storitev lahko odprto. Italijani, se zdi, to v veliki meri vedo.

Natakar v restavraciji mi je pred časom dejal, da upa, da se bodo vsi ljudje cepili samo zato, da ne bi spet zapirali njihove dejavnosti, saj drugače ne bodo preživeli. Pri nas pa poslušam, da bodo gostinci izumrli zaradi tega, ker je uveden PCT. Še kdo potrebuje razlago o tem, da je naša mentaliteta popolnoma napačna in da se upiramo proti napačnim stvarem?