Branilec – Honore Daumier

»Mir v dvorani!« 

Sodnik je s pestjo nekajkrat udaril po mizi, vendar to ni imelo takega učinka, kot je upal.  

»Saj,« je žalostno zavzdihnil, »če še doma ne funkcionira, ne vem, kaj mi je bilo, da sem mislil, da bo tu delovalo. Idiot!«  

Namignil je sodnemu slugi, ki je začel z branjem in se pri tem ni prav nič oziral na hrup in razgrajanje v dvorani. Njegov zdolgočaseni glas si je utiral pot skozi kričanje, preklinjanje, skandiranje in počasi – kar je sodnika močno presenetilo in skoraj užalil