Zmaga srbskih študentov: po slavju je čas za konkretne korake

Vir: X / Mohamad Safa
POSLUŠAJ ČLANEK

Srbija je doživela zgodovinski preobrat. Na predčasnih parlamentarnih volitvah 25. oktobra 2026 je Študentska lista dosegla prepričljivo zmago in resno ogrozila dosedanjo politično prevlado Srbske napredne stranke (SNS) pod vodstvom Aleksandra Vučića, ki je na oblasti od leta 2012. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bodo študenti uspeli uresničiti napovedane spremembe. Vučić in njegovi sodelavci imajo namreč pred njimi veliko prednost, tako glede političnih izkušenj kot tudi zaradi povezav v medijih in javnem sektorju. V zadnjem času sta se pod drobnogledom srbske in mednarodne javnosti znašla tudi medija N1 in Nova S. Zdi se, da se zmagovalci medtem lahko oprejo na podporo evropske politike.

Vse skupaj se je začelo precej spontano, potem ko se je 1. novembra 2024 v Novem Sadu zrušil nadstrešek železniške postaje in pod seboj pokopal 16 ljudi. Tragedija je sprožila obsežne in dolgotrajne proteste proti korupciji ter za politično neodgovornost, Aleksander Vučić pa je za protestnike postal glavni obraz sistema, ki ga želijo spremeniti.

Odpor med mladimi je dodatno spodbudilo nasilje oblasti

Nasprotniki dosedanje oblasti so poudarjali, da si želijo vladavine prava za vse. Veliko nasprotovanja, zlasti med mladimi, sta spodbudila tudi nasilje nad protestniki in vse bolj avtoritarni vzorci vladanja. Protestno gibanje je tako preraslo začetne zahteve po odgovornosti za tragedijo v širše nasprotovanje političnemu sistemu.

Vse se je začelo precej spontano, potem ko se je 1. novembra 2024 v Novem Sadu zrušil nadstrešek železniške postaje in pod seboj pokopal 16 ljudi.

Vučić je zvečer na volilno nedeljo priznal poraz, slavje študentov pa je trajalo pozno v noč.

Po podatkih srbske državne volilne komisije je Študentska lista na podlagi do takrat obdelanih rezultatih volišč osvojila 52,65 odstotka glasov, lista Aleksandar Vučić – Združena Srbija, zbrana okoli SNS, pa 39,22 odstotka. Volilna udeležba je bila 68,78-odstotna. Ocene so Študentski listi napovedovale približno 140 poslanskih mandatov v 250-članski skupščini, kar bi ji zagotovilo samostojno večino.

Iz Bruslja prihajajo čestitke

Zmagovalcem so čestitali številni visoki predstavniki evropske politike, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa.

Predstavniki EU-ja so izrazili pripravljenost podpreti nove oblasti pri krepitvi vladavine prava, zagotavljanju medijske svobode, boju proti korupciji in utrjevanju demokratičnih institucij. Ob tem so poudarili tudi pomen nadaljnjega približevanja Srbije Evropski uniji.

Vučić pa je izrazil prepričanje, da je do političnega preobrata prišlo tudi zaradi podpore evropskih držav in ameriške »globoke države«, ki naj bi nasprotovala politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Združitev različnih volivcev okoli skupnega cilja

Vučićev poraz pomeni predvsem zavrnitev dosedanjega sistema in zahtevo po odgovornosti za korupcijo ter kršenje vladavine prava. Študentska lista je uspela združiti zelo različne volivce okoli skupnega cilja, vendar ostaja odprto vprašanje, kaj bo zmaga dejansko prinesla Srbiji, regiji in Evropi.

Vučićev poraz pomeni predvsem zavrnitev dosedanjega sistema in zahtevo po odgovornosti za korupcijo ter kršenje vladavine prava.

Študentska lista nima izrazitega voditelja, njeno gibanje pa združuje ljudi različnih profilov – od študentov in univerzitetnih profesorjev do aktivistov, umetnikov, zdravnikov in športnikov. Njihov program obsega 11 okvirnih točk, pripravljenih septembra letos, vendar ne ponuja odgovorov na vsa ključna vprašanja prihodnjega vodenja države.

Vir: Profimedia

Odvzem nezakonitega premoženja, odgovornost javnih funkcionarjev

Med predlogi so specialna tožilska policija, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja in ukrepi za večjo odgovornost javnih funkcionarjev. Program vključuje tudi socialne ukrepe, kot so brezplačni šolski učbeniki, občutno znižanje cen zdravil, prenova podeželskih zdravstvenih domov ter zaposlovanje mladih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Pomemben cilj je zagotoviti dostopno zdravstveno oskrbo po vsej Srbiji.

V ospredju je torej zahteva po učinkovitejšem pregonu korupcije, neodvisnejših institucijah in po boljši dostopnosti javnih storitev. Toda uresničevanje teh ciljev bo zahtevalo sistemske spremembe, ki jih splošno zastavljeni program ne razčleni v celoti. Gibanje bo moralo pokazati tudi, kako namerava uskladiti različne interese svojih podpornikov in oblikovati delujočo oblast.

V ospredju je torej zahteva po učinkovitejšem pregonu korupcije, neodvisnejših institucijah in po boljši dostopnosti javnih storitev. 

Neopredeljena zunanja politika

Študentska lista se hkrati izogiba jasnim opredelitvam na področju zunanje politike, denimo glede prihodnosti članstva Srbije v EU-ju. Njeni predstavniki poudarjajo pomen gospodarskega razvoja, med drugim s podporo inovativnim zagonskim podjetjem in kmetijstvu. Trdijo, da želijo služiti državljanom, ne strankarskim interesom.

Prav pomanjkanje jasne kadrovske in programske slike pa ostaja eno ključnih vprašanj po volilni zmagi. Gibanje je uspelo združiti širok krog nezadovoljnih državljanov, vendar bo moralo zdaj protestno energijo pretvori v konkretne reforme.

Kaj zmaga pomeni za prihodnost Srbije in širše regije, smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča. Njegov komentar objavljamo v celoti:

»Študenti so v bistvu dobili referendum o vprašanju obstoja Vučića. To niso bile klasične volitve, kjer bi se tekmovalo s programi, kjer bi se tekmovalo s kadri, ampak je šlo za referendum 'za' in 'proti' Vučiću. To je kulminacija tistega nesrečnega dogodka, ki je verjetno res posledica korupcije in kriminala v Novem Sadu, ko je po nepotrebnem življenje izgubilo 16 ljudi.

In uspelo jim je pravzaprav, da obdržijo ta val dve leti, čeprav je treba jasno povedat – strukture študentskih demonstracij oziroma Študentske liste so daleč od tistega, kar so bile na samem začetku.

Kaj pomeni Vučićev poraz? Ne glede na to, da je Vučić padel, pa je vprašanje, če je padel tudi ta njegov svet, ta srbski svet, ki je bil sila nevaren za regijo, ki je svet, ki si želi nadvlade v regiji, ki je močno pljusknil tudi v Slovenijo, predvsem v obdobju 2022–2026, ko je vlado vodil labilni Robert Golob ter človek, ki je močno pod okriljem Zorana Jankovića (prijatelja Aleksandra Vučiča).

Menim, da kar sledi je to, da se države v regiji poskušajo osvoboditi tega pritiska tega srbskega sveta. Ali bo to državam uspelo ali ne, je stvar posamezne države. Jaz srčno upam za Slovenijo, da imamo vlado, ki se bo s tem nekako soočila.

O viziji zmagovalca Študentske liste težko govorimo. V ta boj so šli brez programa in brez jasne kadrovske slike. Ne vemo, kdo bo premier, kdo bo zunanji minister in kar je mogoče najbolj pomembno – kdo bo direktor tajne službe Bia. Ta trenutek je veliko več vprašanj kot je odgovorov.

Kar se tiče vpliva na ljudi iz Slovenije, ki so bili blizu Vučiću (govorim o predvsem o predsedniku UEFE Aleksandru Čeferinu in o ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću), nekega direktnega vpliva na Čeferina to ne bo imelo, on je nekako varno skrit v strukturah evropskega nogometa kot predsednik UEFE (čeprav je treba poudariti, da je pobudnik njegove prve kandidature ali eden večjih pobudnikov, je bil ravno ta Vučićev krog iz srbske nogometne zveze; ampak funkcija predsednika UEFE je tako močno nad tem, da enostavno nekega vpliva na to ne bo).

Glede Jankovića pa je zadeva lahko dvorezna: če se val antivučićevskega režima pretoči tudi v Ljubljano, potem je vse mogoče. Mislim pa, da predstavniki tega sveta v Sloveniji (zlasti Milan Kučan), vendarle zaenkrat še ne bodo dovolili padca Zorana Jankovića.«

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Cenene sladkarije
26. 10. 2026 ob 6:00
Izključeni otroci
25. 10. 2026 ob 19:00