Branko Cestnik o beguncih, strpnosti, islamizaciji

Begunska kriza zaposluje Zahodne vlade, medije ter navadne civiliste že nekaj mesecev. Pri prihajanju toliko beguncev so pogosta vprašanja strpnosti, izkoriščanja položaja, strahu islamizacije. Branko Cestnik v intervjuju za Siol.net o tem poda nekaj zanimivih misli.

V intervjuju se spomni na vojno v Bosni in begunce, ki jim je pomagal v Sloveniji. Pravi, da takrat sploh ni bilo vprašanje, da ne bi pomagal, da bi človeka pustil na cesti. To je bil neposredni imperativ, ki bi moral biti navzoč tudi v današnji situaciji. Morda je le težje izvedljiva, saj so takrat Bosno vsi poznali, današnji begunci so pa iz nam neznanih krajev.

Bojazen o mešanju ras označi kot dejstvo 21. stoletja. Zanj je logično in naravno, da gre človek tja, kjer je prazen prostor, kjer ni otrok. Želi si, da bi bilo ta naravni proces možno speljati brez vojn. Tudi papež naj bi to dejstvo sprejemal kot božji načrt za prihodnost človeštva.

Za strah pred islamizacijo, pravi da je to prastrah pred širjenjem islama z mečem, ukoreninjen v Evropejcu. Opozori pa tudi na to, da se islam lahko širi tudi brez vojn, in za to poda primer priseljevanja Turkov v Nemčijo. Doda še, da je med begunci tudi veliko kristjanov in da bi ti lahko dali pobudo za preporod krščanstva v Evropi.

V intervjuju se govori tudi o strpnosti, za katero reče da se je poročila z relativizmom v strahu pred močno identiteto, ki so jo v prejšnjem stoletju zastopali totalitarni sistemi. Označi tudi "slovensko strpnost", ki naj bi pomenila "eliminiranje nasprotnika".

Zaključi pa z mislijo, da Zahod lahko z intervencijo, vsiljevanjem neke formule zgolj poslabša situacijo. Najprej se morajo namreč med sabo pomeniti "arabski bratje".

Celoten intervju preberite na Siol.net