Brežiške kmetice ohranjajo bizeljski ajdov kolač
Na prvem ocenjevanju je bilo trinajst kolačev. V dvajsetih letih so jih po podatkih društva ocenili 386.
25. oktobra so obiskovalci po podelitvi priznanj na grajskem dvorišču v Brežicah pokusili bizeljski ajdov kolač. Brežiške kmetice so z dvajseto razstavo obeležile pol stoletja organiziranega povezovanja. Njihovo društvo po besedah predsednice Zdravke Kampijut danes združuje okoli 150 članic v dvanajstih krajevnih aktivih. Društvo je v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice prejelo občinsko plaketo. Na slovesnost je prišla tudi častna pokroviteljica prireditve, predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Od prvih aktivov do brežiškega društva
V društvenem žigu je pleteno srce častne članice Marjance Dobnikar. Za znak društva ga je predlagala etnologinja Ivanka Počkar. Oblika srca izhaja iz izročila ženitovanjskih pletenic, katerih priprava je od leta 2024 vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Društvo je v registru navedeno kot nosilec tega znanja.
Začetki društva segajo v poletje 1976. Pri Agrarii Brežice so 6. avgusta ustanovili Odbor kmečkih žena Brežice. Po poročanju Dolenjskega lista se je takrat zbralo trideset ustanovnih članic. Želele so se izobraževati in si izmenjevati izkušnje. Naslednjo zimo se je v Artičah v enega prvih krajevnih aktivov povezalo petdeset žensk. Vodstvo so zaupale Anici Levak, ki je aktiv vodila štiri desetletja. Na srečanje posavskih kmetic na Bizeljskem je leta 2003 po podatkih Kampijut prišlo okoli 420 članic posavskih društev. Posamezni aktivi so se predstavljali tudi zunaj Slovenije. Članice iz Sromelj so denimo že leta 1989 sodelovale na sejmu Alpe-Adria v Veroni.
Iz krajevnih aktivov je leta 1995 nastalo Društvo kmetic Brežice. Predsednice aktivov danes sestavljajo njegov upravni odbor. Društvo od leta 2013 vodi Zdravka Kampijut, ki so jo članice na občnem zboru leta 2026 znova izvolile za predsednico. V poročilu o delu so navedle delavnice, sodelovanje na muzejskih klepetalnicah in sejmu rokodelskih znanj ter udeležbo na državnih ženskih kmečkih igrah v Šentjerneju.
Praznični kolač po skupnem receptu
Ajdovo moko najprej poparijo. Ko se ohladi, dodajo belo moko in kislo smetano ter zamesijo testo. Razvaljajo ga, namažejo s skutnim nadevom in zvijejo. Tako pripravo opisuje vodnik Kozjanskega parka. Na Bizeljskem so zavitek postregli topel. Pekli so ga za božič in veliko noč, pa tudi ob kolinah in trgatvi. Recepti so se razlikovali od hiše do hiše. Po besedah Kampijut se je izročilo po drugi svetovni vojni začelo izgubljati, ko so sejali manj ajde. Članice bizeljskega aktiva so leta 2007 z občinsko turistično zvezo in Turistično kmetijo Balon – Bela gorca pripravile prvo ocenjevanje. Pri oblikovanju skupnega recepta so se oprle na znanje domačink. Pomagali so jim kuharski mojstri, živilska tehnologinja in etnologi. Dogovorili so se o obliki zavitka, razmerju med ajdovo in belo moko ter sestavi nadeva.
Ko je junija istega leta Brežice obiskal ameriški veleposlanik Thomas B. Robertson, so mu kmetice po besedah Kampijut kolač ponudile v Posavskem muzeju. Razstavo so ohranile tudi med epidemijo. Leta 2020 so jo izvedle na daljavo, oktobra 2024 pa so kolač predstavile v televizijski oddaji Dobro jutro.
Komisija pod vodstvom Milene Vranetič je na jubilejnem ocenjevanju ocenila 27 kolačev. Presojala je njihov videz, pripravo testa, nadev, pečenost in okus. Podelila je osem zlatih, 18 srebrnih in eno bronasto priznanje. Kolače so razstavili v malem avditoriju muzeja. V Viteški dvorani je nastopil mladinski pevski zbor Osnovne šole Bizeljsko. Dve učenki sta recitirali Vodnikovo Dramilo, dve pa sta prebrali besedilo o prihodu ajde na slovensko ozemlje.
Znanje se prenaša ob peki
Jožica Putrih je kolač za ocenjevanje pekla vseh dvajset let. Na slovesnosti so se ji za to posebej zahvalili. Leta 2024 je prejela zlato priznanje, na jubilejnem ocenjevanju pa srebrno.
V Posavskem muzeju Brežice je na razstavi Kruh, potice in kolači na ogled ročni mlin za luščenje ajdovih zrn. Jože in Anka Balon iz Brezovice na Bizeljskem sta ga po muzejskem zapisu uporabljala med letoma 1927 in 1952. Izdelal ga je samouk Horvatič iz Siska, ki je delal po kmetijah.
Muzej je dal pobudo tudi za vpis priprave bizeljskega ajdovega kolača v register nesnovne kulturne dediščine. Predlog je pripravil Slovenski etnografski muzej, ministrstvo za kulturo pa je pripravo kolača vpisalo 22. aprila 2025. Kot nosilca znanja je evidentirano Društvo kmetic Brežice. Za razstavo v okviru društva skrbi aktiv Bizeljsko, ki ga vodi Slavica Antolovič.
Na seznamu prejemnikov jubilejnih priznanj so ob nekaterih imenih navedli tudi imena mentoric. Maji Vrhovšek je pri peki pomagala Marija Vrhovšek, Nacetu Babiču pa Marica Babič. Njuna kolača sta prejela srebrni priznanji.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.