Če so bili ruski vohuni na svobodi dlje zaradi Golobovega proslavljanja referendumskih zmag, »je to zelo bizarno«

Še vedno, kljub vsej »megli« na političnem parketu, odmeva pričanje nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava pred preiskovalno komisijo DZ.

Ena izmed zelo perečih tematik zaslišanja, ki naj bi se sicer zgodila na za javnost zaprtem delu zaslišanja, a nato le našla pot v medije, je domnevna obtožba, da je predsednik vlade Robert Golob zahteval in dosegel datumski zamik aretacije ruskih vohunov zaradi proslavljanja zmage na trojčku referendumov.

Golob se brani, da je to ena izmed »halucinacij« nasprotnikov, direktor Sove, ki ga je na to mesto postavila sedanja vlada, pravi, da je datum določil sam. Parlamentarna Komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb pa ugotavlja, da se pričanja pred njihovo komisijo ne skladajo ter da je NPU bil pripravljen za aretacije že 28. novembra, vendar je datum 5. decembra določil šef Sove, zaradi možnega vplivanja aretacije na lokalne volitve in referenum.

Glede te vroče tematike smo pridobili tudi mnenje strokovnjaka za varnostna vprašanja.

»Mogoče je razumeti, da je predsednik vlade uporabil svoj politični vpliv na konkretne postopke dela obveščevalno-varnostnih služb,« je dan po zaslišanju pred mediji dejala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič

To je bil tudi povod za sklic nujne seje komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb. Čez nekaj ur je nato v medije prišla novica, da naj bi na zaprtem delu seje krog predsednika vlade Roberta Goloba ali morda celo on sam zahteval preložitev aretacije domnevnih ruskih vohunov.

Najprej so aretacijo načrtovali 28. novembra lani, kar pa je sovpadlo s proslavljanjem trojne referendumske zmage, in sicer o noveli zakona o RTV Slovenija, vladi in dolgotrajni oskrbi. Morebitna aretacija, ki jo je državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premiera Andrej Benedejčič označil za največji uspeh Sove, bi to lahko zasenčila, kar seveda ni bilo v interesu koalicije. Nacionalni preiskovalni urad je nato aretacije v ljubljanskih Črnučah izvedel teden dni pozneje 5. decembra.

Sogovorniki, ki poznajo obveščevalno-varnostno dogajanje, so nad takšno zahtevo Roberta Goloba zgroženi, saj je s tem lastno korist postavil pred nacionalno varnost, je včeraj pisalo Delo.

Golob in Sova zanikata domnevne obtožbe Bobnarjeve

Na vse skupaj se je včeraj odzval tudi premier Robert Golob, ki je v oddaji Odmevi dejal, da sta Lindav in Bobnarjeva o vsem lagala in da ima za to tudi dokaze. Obtožbo o premiku aretacije je označil za »eno od tistih halucinacij, ki so popolnoma neresnične, ker so tudi meni popolnoma nedosegljive. Noben predsednik vlade nima te moči, da bi kaj takega lahko dosegel, še posebej ne, da bi to zahteval,« je dejal Golob in dodal, da so kot kaže »potrebovali devet mesecev, da so prišli z novimi halucinacijami, ker niso mogli dokazati česa? Da se dejansko nisem vpletal v nobene operativne postopke, ker se tudi nisem.«

Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova) se je odzvala prek izjave za javnost, ki jo je medijem posredoval vladni urad za komuniciranje Ukom. Agencija naj bi torej datume aretacije usklajevala z NPu. »Mogoče datume realizacije prijetja je predlagal direktor agencije, in sicer iz operativno-taktičnih razlogov, in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogar koli drugega. To pomeni, da navedbe, ki krožijo v javnosti v povezavi s tem, ne držijo.«

»Agencija je do prijetja osumljencev izvajala vse aktivnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije, same hišne preiskave pa so bile izvedene v časovnem okviru, določenem v odredbi pristojnega sodišča,« so še pojasnili v Sovi in dodali, da podrobnosti javnosti ne more pojasnjevati, so pa bili predstavljeni članom KNOVS-a.

Knovs nadaljuje soočenja zaradi neskladnosti pričanj

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je na dveh današnjih sejah obravnavala prav to tematiko. Ugotovili so, da je bilo časovno okno za aretacijo skladno z uredbo predvideno med 28. novembrom in 10. decembrom. Na predlog direktorja Sove Joška Kadivnika je bil izbran 5. december, in sicer zaradi možnega vpliva aretacije na referendum in drugi krog lokalnih volitev, pa čeprav je bila policija na aretacijo pripravljena že 28. novembra.

Predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi) je na popoldanski izjavi za javnost dejal, da mora komisija pridobiti dodatna pojasnila, ali je bil datum aretacije domnevnih ruskih vohunov izbran strokovno ali politično. Zato bodo poskrbeli za dodatna soočenja. »Dejstva vseh, ki so pričali, niso bila skladna. Zato smo sprejeli tretji sklep, da na samo sejo povabimo tako varnostne strokovnjake, pravnike, kot tudi bivšega direktorja policije in bivšo ministrico za notranje zadeve. Takrat bomo dokončno ugotovili, kakšni so razlogi,« je Žakelj dejal na izjavi za javnost.

Tako bodo soočili direktorja Sove in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ter strokovnjake Miroslava Žaberla, Rajka Pirnata in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava ter nekdanjo ministrico Bobnarjevo.

Ob vplivih Goloba na sam premik aretacije se v medijih največkrat sliši tudi ime Andreja Benedejčiča, sekretarja za nacionalno varnost v Golobovem kabinetu, ki naj bi po naročilu Goloba klical na NPU in zahteval premik preiskave. Po poročanju Radia Slovenija pa naj bi bili pri premiku aretacije najbolj začudeni na tožilstvu, kjer niso nikoli izvedeli pravega razloga za premik.

Rupnik: Če je to dejanje resnično, je stvar precej bizarna

Za komentar vsega dogajanja okrog premika aretacije ruskih vohunov smo povprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja in nekdanjega direktorja Sove, Andreja Rupnika.

Rupnik poudarja, da medijsko objavljena informacija o tem ni nujno neposredna in verodostojna, saj naj bi o tej temi domnevno poslanci razpravljali na seji, zaprti za javnost. »Če pa bi bila točna, bi bila taka odločitev, temelječa na razlogih izven kazenskega prava, precej bizarna. Kadar gre za sum, da je določena oseba kot storilec vpletena v storitev kaznivega dejanja in je potrebno opraviti preiskovalna dejanja v predhodnem delu kazenskega postopka, o teh dejanjih na pobudo policije, ki ji sledi predlog tožilca sodišču, odloča preiskovalni sodnik.« Kot nadaljuje nekdanji obveščevalec, so  odredbe za hišno preiskavo v terminskem delu pogosto blanketne, saj ni vselej mogoče v naprej določiti, katerega dne bo taktično najprimerneje izvesti hišno preiskavo. O konkretnem datumu in uri odločata tožilec, ki vodi postopek, in policist, ki je vodja preiskave. Datum izvedbe se lahko spreminja le kot taktičen ukrep, o katerem pa izključno odločajo uradne osebe tožilstva in policije. »Nesmiselno bi se bilo preiskave lotiti, če preiskovalna ekipa ne ve vnaprej, ali bo osumljenec v času preiskave v objektu, ki se preiskuje, oziroma ali bo čas preiskave kakorkoli vplival na možnost, da bodo ob preiskavi najdeni dokazi za kazenski postopek.«

A če je do tega prišlo, kaj to pomeni v kontekstu nacionalne varnosti? Rupnik odgovarja, da v primeru, ko ne gre za absolutno nujno dejanje, da bi se preprečila storitev kaznivega dejanja, neposredna ogroženost življenja ali premoženja ljudi, ali uničenje dokazov, termin izvedbe nima vpliva na potek postopka niti ne vpliva na splošno ali nacionalno varnost. Morebitna preložitev termina je po njegovih besedah v takem primeru stvar tožilsko–policijskega taktičnega preudarka. Vse seveda velja ob predpostavki absolutne tajnosti priprav na preiskovalno dejanje.

»Če bi se pa vendarle izkazalo, v kar pa vseeno nekoliko težko verjamem, da je predsednik vlade zaradi bizarnega razloga dnevno–politične narave dosegel prestavitev termina preiskave, bi za tako ravnanje seveda nosil politično odgovornost, medtem ko bi bile tiste uradne osebe, ki bi tako politično navodilo sprejele in ga realizirale ter bi bil zaradi tega kompromitiran ali kako drugače ogrožen kazenski postopek, disciplinsko odgovarjale, ob zakonsko določenih pogojih pa lahko tudi kazensko,« zaključuje nekdanji direktor Sove, Andrej Rupnik.