Šircelj ob 330 milijonih manj za socialne izdatke zagotavlja, da pravice ostajajo

Vir: posnetek zaslona gov.si

Finančni minister Andrej Šircelj je ob predstavitvi proračunov za leti 2027 in 2028 v državnem zboru zagotovil, da bodo ljudje še naprej prejemali tisto, kar jim pripada. Vlada želi po njegovih besedah porabo omejiti z boljšim preverjanjem upravičenosti do socialnih prejemkov, načrtovanjem zaposlovanja v javnem sektorju in učinkovitejšim poslovanjem države.

Ali bo zaradi približno 330 milijonov evrov manj, predvidenih za socialne izdatke, kdo ostal brez otroškega dodatka, štipendije ali denarne socialne pomoči? S tem vprašanjem se je finančni minister Andrej Šircelj 18. novembra soočil v državnem zboru, kjer so poslanci začeli obravnavo sprememb proračuna za leto 2027 in dopolnjenega predloga proračuna za leto 2028. Minister je zatrdil, da nižji načrtovani izdatki upravičencem ne jemljejo pravic. Opozorila o izgubi pokojnin, štipendij, starševskih nadomestil in pomoči ljudem v stiski je označil za »ustvarjanje strahu in negotovosti med ljudmi«.

Šircelj je cilj vlade opisal kot razvojno usmerjeno državo, ki zagotavlja socialno varnost in preprečuje zlorabe. V razpravi je tako postavil v ospredje razliko med denarjem, ki ga vlada predvidi v proračunu, in pravico, ki jo ima posameznik po zakonu. Proračunska postavka pove, koliko denarja vlada načrtuje za določen namen. O tem, kdo je upravičen do otroškega dodatka, štipendije ali drugega prejemka, odločajo pogoji v področnih predpisih. Za vlado je zato praktično vprašanje, ali bo z načrtovanimi ukrepi porabo zmanjšala toliko, kot predvideva, in hkrati zagotovila denar za vsa izplačila upravičencem.

Kaj bi država pri socialnih prejemkih preverjala drugače

Po Šircljevih besedah bodo pristojne službe bolje povezale evidence in si hitreje izmenjevale podatke. Elektronsko preverjanje naj bi jih prej opozorilo, kadar se podatki ne ujemajo. Minister je med primeri navedel prikrivanje premoženja in navidezne prijave prebivališča. Če je bila pomoč izplačana neupravičeno, naj bi jo država tudi učinkoviteje izterjala. Za posameznika bi to v praksi pomenilo, da lahko pristojni organ neskladje hitreje zazna in preveri, ali so pogoji za prejemek izpolnjeni.

Elektronsko preverjanje naj bi jih prej opozorilo, kadar se podatki ne ujemajo.

Minister je povedal, da del ukrepov zahteva spremembe zakonodaje. Med drugimi načini za obvladovanje odhodkov je navedel urejanje evidenc, poenostavitev postopkov, učinkovitejše poslovanje javnega sektorja in spremembe časovnega načrta nekaterih naložb. Kolikšen del prihranka pri socialnih izdatkih naj bi prineslo prav odkrivanje neupravičenih izplačil, iz njegove predstavitve ni razvidno.

Vir: Shutterstock

V Svobodi so ob predstavitvi poslanskih stališč opozorili na manj načrtovanega denarja za družinske prejemke, štipendije in denarno socialno pomoč ter izrazili bojazen, da vlada slabi socialno državo. V SDS v predlogih vidijo podlago za večjo blaginjo. Šircljev odgovor na pomisleke je bil, da morajo izplačila priti do ljudi, ki izpolnjujejo pogoje, pristojni organi pa morajo znati pravočasno ustaviti neupravičena izplačila.

Plačna reforma ostaja, zaposlovanje naj bi načrtovali bolj selektivno

Šircelj je poslancem zagotovil, da bo plačna reforma v javnem sektorju tekla naprej. Rast skupnega zneska za plače želi vlada po njegovih besedah obvladovati s preverjanjem potreb po novih delovnih mestih in s prerazporejanjem zaposlenih. Kadar se kdo upokoji ali zapusti delovno mesto, bi presodili, ali ga je treba nadomestiti. Minister je posebej poudaril, da morajo imeti zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajna oskrba in varnost dovolj zaposlenih. Med možnostmi za učinkovitejše delo je omenil tudi digitalizacijo in uporabo umetne inteligence.

Kadar se kdo upokoji ali zapusti delovno mesto, bi presodili, ali ga je treba nadomestiti.

Pri zdravstvenem zavarovanju je napovedal usklajevanje ukrepov, povezanih z bolniškimi odsotnostmi, ter prizadevanja za ugodnejše nabavne cene zdravil in medicinske opreme. Izpostavil je tudi učinkovitejše upravljanje državnega premoženja. Ob tem vlada med naložbenimi prednostnimi nalogami navaja nadaljevanje obnove po naravnih nesrečah ter vlaganja v prometno infrastrukturo, obrambo in zaščito.

Zakaj Šircelj in Bruselj navajata različni številki

Vlada za leto 2027 predvideva približno 17 milijard evrov prihodkov in nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov odhodkov. Prihodki naj bi se glede na veljavni proračun povečali za 6,7 odstotka, odhodki pa za 6,9 odstotka. Leta 2028 naj bi se prihodki približali 17,7 milijarde evrov, poraba pa naj bi ostala približno na ravni leta 2027.

Zneski so zaokroženi.

Evropska komisija medtem za leto 2027 napoveduje primanjkljaj v višini 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Vladnih 2,9 odstotka se nanaša na državni proračun, bruseljska napoved pa zajema širši sektor države, kamor sodijo tudi občine in skladi socialnega zavarovanja. Razlikujejo se tudi predpostavke o tem, kateri ukrepi bodo veljali. Komisija je v svojo napoved vključila učinke zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali 6. decembra. Pri ukrepih za omejevanje porabe je upoštevala tiste, ki so bili dovolj natančno opredeljeni.

Vladnih 2,9 odstotka se nanaša na državni proračun, bruseljska napoved pa zajema širši sektor države, kamor sodijo tudi občine in skladi socialnega zavarovanja.

Bruselj ocenjuje, da bi ukrepi iz interventnega zakona primanjkljaj povečali za približno 1,2 odstotne točke BDP. Ocena finančnega ministrstva znaša približno 0,8 odstotne točke BDP in upošteva tudi pričakovane odzive gospodarstva na ukrepe. Če bo zakon po referendumu lahko začel veljati, bo vlada njegove učinke po Šircljevih besedah vključila v rebalans, torej v popravljeni proračun za leto 2027.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike