Bolnišnično okužbo dobi več kot 10.000 bolnikov na leto
V Sloveniji vsako leto več kot 10.000 bolnikov dobi bolnišnično okužbo. Po oceni infektologinje Tatjane Lejko Zupanc bi jih lahko z doslednim preprečevanjem prenosa preprečili od 30 do 50 odstotkov, vendar bolnišnicam primanjkuje usposobljenega osebja in enoposteljnih sob. Kako zahtevno postane zdravljenje, ko okužbo povzroči na antibiotike odporna bakterija, je predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović ponazorila s primeri iz prakse. Že zaradi vnetja mehurja lahko bolnik potrebuje sprejem v bolnišnico, pri okužbi kosti pa tudi večmesečno zdravljenje ne zagotavlja ozdravitve.
V slovenskih bolnišnicah ima na kateri koli dan približno 400 bolnikov bolnišnično okužbo, je na novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije ob evropskem dnevu antibiotikov povedala Tatjana Lejko Zupanc, predsednica Nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb pri ministrstvu za zdravje. V zadnjo evropsko presečno raziskavo so v Sloveniji leta 2023 vključili 4925 bolnikov v vseh 22 bolnišnicah za akutno oskrbo. Na dan raziskave jih je 8,2 odstotka imelo bolnišnično okužbo ali pa so se zaradi nje še zdravili. Leta 2017 je ta delež znašal 6,6 odstotka. Raziskava je zajela bolnišnične okužbe ne glede na povzročitelja in njegovo občutljivost na antibiotike.
Da bi omejili prenos odpornih bakterij, morajo v bolnišnici pravočasno prepoznati njihove nosilce. Toda tudi ko zdravniki vedo, kdo je nosilec, potrebujejo prostor, kamor ga lahko namestijo. Če ni na voljo enoposteljne sobe, morajo imeti vsaj možnost, da skupino bolnikov z isto odporno bakterijo namestijo ločeno od drugih. »Slovenija je žal na repu po številu enoposteljnih sob v Evropi,« je opozorila Lejko Zupanc. Le polovica slovenskih bolnišnic izpolnjuje kadrovske normative za medicinske sestre, ki se ukvarjajo z obvladovanjem bolnišničnih okužb. Primanjkuje tudi zdravnikov s tega področja.
Ko okužba spremeni odločitev o zdravljenju raka ali presaditvi
Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in Komisije za smotrno rabo antibiotikov pri ministrstvu za zdravje, je pojasnila, da je najtežjih primerov okužb z odpornimi bakterijami pri nas za zdaj razmeroma malo, vendar njihovo število narašča. Med posebej zahtevnimi je izpostavila okužbo kosti po poškodbi ali operaciji. Zdravljenje je že sicer dolgotrajno, če je bakterija odporna na antibiotik, ki bi ga zdravniki običajno uporabili, pa imajo na voljo zdravila, ki so lahko manj učinkovita. Bolnik lahko v bolnišnici preživi več mesecev, posledica je lahko tudi invalidnost. Pri okužbah osrednjega živčevja je izbira še ožja, saj antibiotiki težko prodrejo v ta tkiva. Včasih pa odpornost spremeni že potek zdravljenja tako pogoste okužbe, kot je vnetje sečnega mehurja. Bolnik, ki bi se sicer z zdravili zdravil doma, lahko zaradi odporne bakterije potrebuje bolnišnično zdravljenje.
Pred presaditvijo ali intenzivnim zdravljenjem raka se lahko zdravniki znajdejo pred zahtevno odločitvijo, še preden bolnik sploh zboli za okužbo. Če je nosilec odporne bakterije, morajo presoditi, kako nevarno bi bilo, če bi ta med zdravljenjem povzročila okužbo. Pri odločanju o posegu ali terapiji, ki jo bolnik potrebuje, morajo torej upoštevati tudi možnost, da za tak zaplet ne bodo imeli dovolj učinkovitega antibiotika, je pojasnila Beović.
V Pomurju je antibiotik dobil skoraj vsak tretji prebivalec
Približno 90 odstotkov antibiotikov v Sloveniji porabimo zunaj bolnišnic. Kot je poudarila Beovićeva, bakterije prehajajo med domačim in bolnišničnim okoljem. Nepotreben recept za antibiotik ob prehladu ali gripi ima zato posledice tudi za zdravljenje bolnikov z najtežjimi okužbami. Slovenija se sicer uvršča med pet držav z najnižjo porabo antibiotikov v Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru. Zoran Simonović, predstojnik mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je povedal, da je bila skupna poraba v ambulantah in bolnišnicah leta 2025 približno tretjino pod evropskim povprečjem. Med sosedami je bila poraba še nižja v Avstriji, v Italiji in na Hrvaškem pa višja kot pri nas.
Državno povprečje pa zakriva precejšnje razlike pri predpisovanju. Lani je vsaj en recept za antibiotik dobil približno vsak četrti prebivalec Slovenije. V osrednjeslovenski regiji je ta delež znašal okoli 23 odstotkov, v pomurski 31 odstotkov. Na vzhodu države zdravniki že več let predpisujejo antibiotike pogosteje kot na zahodu. Pri otrocih do 14. leta je bila razlika med območjema z največjim in najmanjšim predpisovanjem skoraj dvakratna. Simonović je pri tem izpostavil Pomurje in severno Primorsko. Po njegovi oceni bi tolikšno razliko težko pojasnili zgolj s tem, da otroci na enem območju pogosteje zbolevajo za bakterijskimi okužbami.
Da se kljub razmeroma nizki porabi antibiotikov pri najtežjih okužbah razmere slabšajo, je opozorila tudi specialistka klinične mikrobiologije Helena Ribič. Ko zdravnik začne zdraviti okužbo, pogosto še nima laboratorijskega izvida. Šele s preiskavo bolnikovega vzorca, denimo urina ali brisa rane, mikrobiologi ugotovijo, katera bakterija je povzročila okužbo in ali bo izbrani antibiotik nanjo deloval. Ko rezultate združijo, pokažejo tudi, na katera zdravila so bakterije v posamezni bolnišnici ali regiji še občutljive. Na tej podlagi lahko zdravniki bolje izberejo zdravilo tudi za naslednjega bolnika, ki mora zdravljenje začeti, še preden je izvid znan.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.