Da bi RTV prispevek plačevalo več ljudi, bi ga v prihodnje vezali na dohodnino

Foto: Eva Gajšek
RTV prispevek v višini 12,74 € mesečno v Sloveniji plačuje dobrih 620 tisoč zavezancev, a Ministrstvo za kulturo si želi k financiranju nacionalnega medija prisiliti več ljudi.

Eden od načinov, o katerem razmišljajo, je, da bi RTV prispevek v prihodnje morala plačevati vsa podjetja in vsi polnoletni zavezanci za plačilo dohodnine in sicer glede na višino svojih prihodkov.

Novi delovni osnutek predloga Zakona o RTV, ki so ga pridobili novinarji Žurnala24, med drugim predvideva plačevanje RTV prispevka v višini 0,55 odstotka vseh dohodkov posameznika, kar naj bi na leto pomenilo od 36 do 180 evrov. Pravne osebe pa bi po tem predlogu plačale mesečni prispevek v višini 0,15 odstotka vseh dohodkov, vendar ne manj kot 50 evrov in ne več kot 700 evrov letno.

 

Spomnimo, trenutno je plačevanje RTV prispevka obvezno za družine z električnim priključkom (razen če pisno izjavijo, da televizije in radia v gospodinjstvu nimajo), podjetja pa ga, razen tistih, ki opravljajo javno dejavnost (turizem, lokali ...) ne plačujejo.

Tako bi po novem RTV prispevek plačali vsi polnoletni člani gospodinjstva, ki imajo prihodke in ne zgolj gospodinjstvo kot celota.

Kot pišejo Finance, sicer število zavezancev za plačevanje RTV prispevka narašča in je v letu 2013 doseglo 622.407 posameznikov, kar je največ v zadnjih trinajstih letih. Na ta način je RTV Slovenija, ki zaposluje približno 2.130 ljudi, zbrala dobrih 94 milijonov evrov, ki predstavljajo tri četrtine vseh prihodkov nacionalnega medija.

Navkljub številnim pozivom k bojkotu plačevanja RTV prispevka (zaradi nepluralnosti in politične pristranskosti so denimo k temu javno pozvali Janeza Janša, Aleš Hojs, Tino Mamić in drugi), torej prihodki nacionalke s tega naslova naraščajo in so lani znašali 4 milijone evrov več kot leta 2013.

A na RTV Slovenija še vedno trdijo, da s tem denarjem ne uspevajo pokriti zakonsko določene javne službe, zato je generalni direktor Igor Kadunc oblast javno večkrat pozval k dvigu prispevka.

Delež gledanosti programov TV Slovenija medtem iz leta v leto pada. Leta 2016 so tako s programi SLO 1, 2 in 3 dosegli 23 % povprečno gledanost, kar je 6 % manj kot pred petimi leti. Poslušalce izgubljata tudi prvi radijski program in Val 202.

KOMENTAR: Uredništvo
Problem nacionalnega medija ni toliko v denarju kot v politično-nazorski pristranskosti
Javna hiša z 2130 zaposlenimi je nedvomno prava finančna črna luknja, v kateri denar ponika tako v žepe številnih "zaslužnih" priviligirancev, ki za dobro plačo višjih razredov javnega sektorja delajo bore malo ali nič, ter pogodbenikov z visoko zaokroženimi zneski. Kljub vsemu pa osnovni problem (p)ostaja vse večja prevlada levo-nazorske miselnosti, ki nacionalno RTV prežema vse od programskega sveta navzdol globoko v novinarske redakcije. Zanimivo je, da je tovrstna ideološka uniformnost na javnem mediju tako samoumevna, čeprav ga plačujejo vsi, ne zgolj levo-nazorsko usmerjeni državljani. Še več, skupina državljanov je s strani nekaterih novinarjev notranjepolitične redakcije tako radia kot televizije večkrat obravnavana kot združba ljudi družbeno-problematičnih pogledov. Zato ne čudi, da se mnogim izmed njih zdi neumno RTV iz svojega žepa financirati še naprej. Razloge za poziv k bojkotu je javno razjasnil tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić. Številke pa vendarle kažejo, da bojkot ne rešuje ključnih problemov, ki zbijajo verodostojnost in navsezadnje tudi gledanost/poslušanost nacionalne RTV. Njena rak rana je razraščena tako široko in globoko, da bi za očiščenje potrebovala temeljito reorganizacijo, ki pa je pod zdajšnjim vodstvom in sestavo programskega sveta neizvedljiva.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike