Kako je lahko nekdo proti zakonu, ki prinaša nižje davke?

V Gospodarskem krogu sicer spoštujejo odločitev ustavnega sodišča, vendar pa obenem obžalujejo, da se s tem v času velikih negotovosti v svetu zamikajo pomembni ukrepi, ki so nujni za konkurenčnost slovenskega gospodarstva in našo družbeno blaginjo. »V času, ko se države po vsem svetu pospešeno potegujejo za investicije, razvoj in najboljše kadre, je za Slovenijo novo obdobje negotovosti velika nevarnost. Ukrepi v interventnem zakonu pa niso namenjeni zgolj izboljšanju pogojev za gospodarstvo, temveč predstavljajo tudi številne neposredne prednosti za državljane,« so zapisali.

Zaskrbljenost zaradi nadaljnjega podaljševanja obdobja pravne in časovne negotovosti glede uveljavitve ukrepov izražajo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Na referendumu bom glasoval ZA interventni zakon, ker ne razumem, kako je lahko nekdo proti zakonu, ki prinaša nižje davke za državljane in boljše pogoje za gospodarstvo,« pa je komentiral davčni strokovnjak Ivan Simič.

V ponedeljek je ustavno sodišče razveljavilo sklep državnega zbora, da referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni dopusten, in tako dovolilo nadaljevanje referendumskega postopka. Pobudniki bodo lahko 1. septembra začeli zbirati 40.000 overjenih podpisov, potrebnih za razpis referenduma. Če jih bodo zbrali, bo moral državni zbor referendum razpisati; če bodo volivci zakon na referendumu zavrnili, ta ne bo začel veljati. Referendum je mogoč samo o zakonu kot celoti, zato bodo ljudje formalno glasovali tudi o določbah, o katerih jim ustava sicer ne dovoljuje odločati. Vendar pa ustavno sodišče ni pojasnilo, kakšen pravni učinek bo imel njihov glas na te določbe.

Za katere dele zakona bi veljala enoletna prepoved spreminjanja

Na to je opozoril ustavni sodnik Rok Svetlič, ki je v pritrdilnem ločenem mnenju zapisal, da morebitna zavrnitev interventnega zakona na referendumu ne bi smela preprečiti, da državni zbor takoj znova sprejme določbe, o katerih referendum po ustavi ni dopusten. Enoletna prepoved ponovnega sprejetja zakona z enako vsebino bi po njegovem veljala le za tiste dele zakona, o katerih so volivci upravičeni odločati. Ustavnemu sodišču je očital, da tega vprašanja ni razjasnilo.

Podobno kot Svetlič je razmišljal tudi ustavni sodnik Marko Starman, ki je edini glasoval proti odločitvi. Tudi on je menil, da morebitna zavrnitev zakona ne bi smela za eno leto preprečiti ponovnega sprejetja določb, o katerih referendum po ustavi ni dopusten. V nasprotju s Svetličem pa ni podprl načina, na katerega je večina dopustila referendum. Menil je, da bi moralo ustavno sodišče najprej ugotoviti, katere posamezne določbe interventnega zakona so iz referendumskega odločanja izvzete, in šele nato presoditi, kaj to pomeni za referendum o zakonu kot celoti.

Zamikajo se pomembni ukrepi, ki so nujni za konkurenčnost in našo družbeno blaginjo

V Gospodarskem krogu sicer spoštujejo odločitev ustavnega sodišča, vendar pa obenem obžalujejo, da se s tem v času velikih negotovosti v svetu zamikajo pomembni ukrepi, ki so nujni za konkurenčnost slovenskega gospodarstva in našo družbeno blaginjo. Spomnili so, da interventni zakon vsebuje vrsto ukrepov, ki bi prinesli neposredne koristi prebivalcem – od nižjega DDV na osnovna živila in del energentov do spodbud za ostajanje starejših na trgu dela ter drugih rešitev za bolj dinamično in razvojno naravnano gospodarstvo.

Upokojencem bi odpravil obveznost plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, zaposlenim upokojencem pa omogočil prejemanje polne pokojnine tudi ob odločitvi za nadaljnje delo. Samozaposlenim in popoldanskim podjetnikom bi prinesel ugodnejšo obdavčitev ter nižje prispevke, s čimer bi spodbudil podjetnost in ohranjanje dejavnosti. Interventni zakon bi sobodajalcem zagotovil bolj predvidljivo poslovno okolje z zamrznitvijo omejitev kratkoročnega turističnega oddajanja, najemnikom in najemodajalcem pa nižjo obdavčitev oddajanja stanovanj, z dodatnimi spodbudami za oddajanje mladim. Bolnikom, ki nedopustno dolgo čakajo na zdravstvene storitve, bi zakon omogočil hitrejši dostop do zdravljenja z odpravo omejitev pri delu zdravstvenih ustanov in zdravnikov.

Za razvojno najzahtevnejša delovna mesta interventni zakon predvideva razvojno kapico, s katero bi Slovenija lažje zadržala in privabila najbolj usposobljene kadre. »V gospodarstvu se sicer strinjamo, da bi bilo bolj smiselno razvojno kapico postaviti nižje (npr. dvokratnik povprečne plače), da bi zajela večji potencial talentov, vendar pa predlagani ukrep razumemo zgolj kot prvi korak na poti več kot 30-letnega odločanja o uvedbi razvojne kapice, ki smo jo medtem na strani izplačil že uvedli,« so zapisali v Gospodarskem krogu.

Pomembno je, da se zakon na referendumu podpre

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira uveljavitev zakona, saj »pomeni premik od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Zakon bo prvi korak k bolj predvidljivemu, konkurenčnemu in razvojno naravnanemu poslovnemu okolju. Prinaša namreč ukrepe, ki v določenih delih izboljšujejo konkurenčnost podjetij in hkrati pomagajo ljudem pri blažitvi življenjskih stroškov. Zato je pomembno, da ga bomo na referendumu podprli,« je poudaril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. 

Na GZS so prepričani, da bo razvojna kapica na socialne prispevke podjetjem olajšala nagrajevanje in zadrževanje visoko usposobljenih strokovnjakov ter podprla ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Gre za preizkušen ukrep, ki ga imata uvedenega že dve tretjini držav srednje Evrope. Kapica pri 7.500 evrih je prvi korak, na GZS pa predlagajo, da se do leta 2030 to mejo spusti na 6.000 evrov, s čimer bi zajeli večji del visoko usposobljenih kadrov v Sloveniji.

Spremembe pri obravnavi normirancev in uvedba mikro s. p. razbremenjujejo manjša podjetja in kmete, možnost nadaljnjega dela ob prejemanju polne pokojnine pa prispeva k večji vključenosti starejših, ki zmorejo in želijo delati, ter k blaženju pomanjkanja kadrov. Pomemben prispevek predstavlja tudi odpravljanje administrativnih ovir. Korist zakona presega neposredne učinke za podjetja. Začasno znižanje DDV na energente zmanjšuje stroškovne pritiske na gospodarstvo kot tudi gospodinjstva, znižanje DDV na določene osnovne prehranske izdelke pa bo pomagalo predvsem ljudem.

Ob tem GZS poudarja, da bo v nadaljevanju za razvojni preboj in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije, s tem pa tudi blagostanja ljudi, nujna nadaljnja sistematična in načrtovana priprava ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja na različnih področjih – od davčne razbremenitve zaposlenih in podjetij, zmanjšanja administrativnih bremen, pospešitve izdaje dovoljenj in umeščanja v prostor, hitrejšega zaposlovanja kadrov iz tujine, nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje absentizma do konkurenčnejših stroškov energije, učinkovitejše podpore raziskavam, razvoju in inovacijam, digitalizaciji in umetni inteligenci.

»Na referendumu bom glasoval ZA interventni zakon, ker ne razumem, kako je lahko nekdo proti zakonu, ki prinaša nižje davke za državljane in boljše pogoje za gospodarstvo,« je komentiral nekdanji generalni direktor Fursa in davčni strokovnjak Ivan Simič.

S Simičem smo se o interventnem zakonu pogovarjali že pred časom. Med drugim je izpostavil, da ima socialno kapico 22 držav članic EU, in se vprašal, kaj je z nami narobe, da je še nismo uvedli. Ker so pokojnine navzgor omejene, se mu zdi nelogično, da se prispevki plačujejo tudi od dela plače, ki se pri odmeri pokojnine ne upošteva.

Kritičen je bil do nasprotnikov zakona, ki se lani niso pritoževali zaradi povečanja mase plač v javnem sektorju, čeprav naj bi to proračunske odhodke povečalo za skoraj dve milijardi evrov. Poudaril je še, da Slovenija potrebuje več davčnih zavezancev, ne višjih davkov. Javnofinančni trend pa bi se po njegovi oceni lahko obrnil, ko bo manj zavezancev odhajalo v tujino in se bodo začeli vračati tisti, ki so že odšli.

Ko so davčne obremenitve višje, je tudi manj sredstev za plače delavcev

»Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) kot predstavnik glasu več kot 900 podjetij s svojimi predlogi vedno upošteva dejstvo, da podjetja ne morejo uspevati brez delavcev, ki delajo v urejenem okolju ne le za čim višje bruto plačilo, temveč tudi za čim višji neto učinek. V pogojih, ko so davčne in administrativne obremenitve z državnimi ukrepi vedno višje, ostaja na voljo tudi vedno manj sredstev za plače delavcev. Te plače pa so v nadaljevanju davčno tako obremenjene, da delavcem v najboljšem primeru ostanejo manj kot tri četrtine zaslužka, pri strokovnjakih pa le 40 odstotkov ali celo manj. Posledice so upad gospodarskega potenciala Slovenije, pa tudi nezadovoljstvo med delavci,« je ocenil generalni sekretar ZDS Miro Smrekar.

V ZDS zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije razumejo kot prvi nujni korak na poti do normalizacije ne le slovenskega gospodarstva, ampak celotne družbe. »Naša država je trenutno draga, zmedena in polna nepotrebnih finančnih spodbud, ki onemogočajo zdrav družbeni razvoj. Milijarde za administracijo in transferje ne predstavljajo zaščite, ampak svinčeno breme. Potrebujemo kakovost namesto količine, osebno odgovornost namesto trajne varnosti,« so prepričani v ZDS.

Odločitev o interventem zakonu je odločitev o tem, kakšno državo si želimo čez deset let

V Trgovinski zbornici Slovenije pozdravljajo priložnost, da v prihodnjih mesecih državljankam in državljanom natančno predstavijo, kaj zakonski ukrepi prinašajo. »Odločitev o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je odločitev o tem, kakšno državo si želimo čez deset let. Ali takšno, ki svojim ljudem in podjetjem postavlja ovire, ali takšno, ki jim odpira pot,« so zapisali in med drugim pojasnili, da bi nižji davek na osnovna živila pomenil cenejši tedenski nakup, razbremenitev dela pa bi spodbujala podjetja k lažjemu zaposlovanju.

Zakon prinaša tudi začasno znižanje davka za del energentov in spodbuja ostajanje starejših na trgu dela. Hkrati opozarjajo, da se z referendumsko pobudo uveljavitev teh ukrepov zamika v prihodnje leto. »V času, ko se države po vsej Evropi potegujejo za naložbe, razvoj in najboljše kadre, si Slovenija novo obdobje negotovosti težko privošči,« so prepričani.

Še naprej višji davek kot pri sosedih, nakupi se selijo čez mejo

Do začetka izvajanja zakona bodo gospodinjstva še naprej plačevala višji davek na osnovna živila kot potrošniki v vseh štirih sosednjih državah, podjetja pa bodo odlagala naložbe, medtem ko se prednost konkurence v regiji krepi.

Zakon namreč uvršča temeljne prehranske proizvode, med njimi kruh, moko, testenine, osnovne vrste mesa, mlečne izdelke, jajca, maslo, sončnično olje, sladkor ter sveže sadje in zelenjavo, v posebno, nižjo stopnjo DDV, s čimer bi se davek znižal z 9,5 na pet odstotkov. Italija, Hrvaška in Madžarska osnovna živila obdavčujejo po stopnjah med štirimi in petimi odstotki, Avstrija pa je 1. julija letos stopnjo DDV za izbrana živila trajno znižala, in sicer z 10 na 4,9 odstotka. Dokler razlika v davčni obremenitvi ostaja, se del nakupov seli čez mejo, z njimi pa se zmanjšujejo prihodki domačih proizvajalcev, dobaviteljev in trgovcev ter davčni prilivi v državni proračun.

Brez gospodarstva ni ne delovnih mest ne javnih sredstev za socialne pravice

Že julija so v trgovinski zbornici opozorili, da so se stroški dela v Sloveniji po podatkih Eurostata med letoma 2022 in 2025 povečali za 28,6 odstotka, v povprečju Evropske unije pa za 15,6 odstotka. Kljub temu je bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči lani znašal 90 odstotkov povprečja Unije, kar je enako kot leta 2022. Rast stroškov dela brez spremljajoče rasti produktivnosti ne prinaša niti razvojnega zagona niti večje kupne moči, zaradi česar so ukrepi za razbremenitev dela in za zmanjšanje administrativnih bremen tisti del zakona, ki ga gospodarstvo potrebuje najbolj.

»Vsak mesec odlašanja je mesec, v katerem gospodinjstva plačujejo več, kot bi bilo treba, podjetja pa odlagajo odločitve o naložbah. Temelja socialne države sta lahko le zdravo in razvojno naravnano gospodarstvo. Brez njega ni ne delovnih mest ne javnih sredstev za socialne pravice,« je poudarila predsednica zbornice Mariča Lah.