Diktatura ukrepov v Sloveniji? V državah jedrne Evrope precej bolj omejujejo svobodo prebivalstva

Strogi zaščitni ukrepi že vse od svoje uvedbe pred enim letom sprožajo nezadovoljstvo med državljani skoraj vseh evropskih držav. Nekateri med njimi so namreč precej posegli tudi v življenje vsakega posameznika - denimo nošnja mask, prepoved gibanja na prostem v nočnih urah, prepoved gibanja med regijami in pokrajinami ...

Slovenija pri uvajanju zaščitnih ukrepov ni osamljen primer, podobne lahko najdemo skoraj v vseh evropskih državah. Kljub temu pa se vedno pojavlja vprašanje, ali so ti ukrepi morda preveč strogi in glede na omejitve premalo učinkoviti.

Vsem pomislekom navkljub pa raziskave ne dajejo dvoma. Slovenski ukrepi nikakor niso najbolj strogi, raziskave pa potrjujejo tudi njihovo učinkovitost. Odprto tako ostaja le vprašanje, ali bi bilo enake učinke mogoče doseči s kombinacijo milejših ukrepov.

A na koncu se morda lahko izkaže, da nas omejitev gibanja pravzaprav manj moti kot kakšna druga prepoved.

Slovenija po meritvah Univerze v Oxfordu nikoli ni sodila med države z najstrožjimi ukrepi proti novemu koronavirusu. Kot lahko vidimo iz spodnjega grafa, imajo strožje ukrepe v zadnjih tednih tako v Italiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji in Španiji. Za razliko od pomladi 2020, ko so bili njeni ukrepi izjemno strogi, se je za strategijo milejših ukrepov odločila Hrvaška (ki ima v tem trenutku edina milejše ukrepe kot Slovenija).



Ta je poleg naštetih tudi edina država, ki v drugem valu ni uvedla omejitve gibanja oziroma policijske ure.

Čas za slovo policijske ure?

Ta v Sloveniji sicer traja že 140 dni. Po pojasnilu notranjega ministra Aleša Hojsa na njegovem ministrstvu že nekaj časa razmišljajo o tem, da bi nočno omejitev gibanja odpravili. Sprva vsaj v regijah z ugodnejšo epidemiološko sliko. A najverjetneje bo ta še kar nekaj časa ostala v veljavi. Čeprav gre za strog ukrep, najnovejše študije namreč potrjujejo njegovo učinkovitost. Ob tem minister obljublja, da se bo omejitev gibanja s spremembo ure premaknila na 22. uro.

Z dilemami o odpravi le-te se sicer ubadajo tudi v številnih drugih evropskih državah. Policijska ura je v tem trenutku sicer v veljavi v/na:

• Franciji, kjer velja med 18.00 in 6.00. Trgovine in podjetja morajo biti v tem času zaprti, državljani pa doma.


• Grčiji, kjer državna policijska ura velja med 22.00 in 5.00. Na številnih rdečih območjih pa so omejitve še strožje. Tako v Atenah in Solunu policijska ura med tednom traja od 21.00 zvečer do 5.00 zjutraj, ob vikendih pa morajo biti državljani doma že ob 18.00.


• Španiji, kjer na območju glavnega mesta velja policijska ura med 23.00 in 6.00. Podobna ureditev velja tudi v številnih drugih španskih mestih in pokrajinah.


•  (Na) Portugalskem, in sicer med 21.00 in 4.30.


• Italiji, dolžina le te je sicer odvisna od epidemiološkega stanja, vendar na splošno velja med 22.00 in 5.00.

Šole ponekod še vedno zaprte

Po podatkih organizacije Unesco so šole ta trenutek popolnoma zaprte na Portugalskem, na Irskem in v Nemčiji. Delno pa so odprte v Skandinaviji, Baltskih državah, v večini držav srednje Evrope in na Balkanu. V EU so šole popolnoma odprte v Španiji, Franciji, Belgiji, Švici, v Avstriji na Hrvaškem in v Romuniji. Pri pouku so za starejše učence obvezne maske.

Odprtost šol po evropi na dan 9.3.2021. Vir: UNESCO

So strogi ukrepi smiselni?

Že vse od uvedbe strogih zaščitnih ukrepov se postavlja vprašanje, ali so nekateri, posebej tisti bolj omejujoči, ki so jih sprejele evropske države, smiselni.

Na to vprašanje je skušala odgovoriti študija, ki je bila že pred nekaj meseci objavljena v reviji Nature.

Ugotovitve raziskovalcev kažejo, da nobenega izmed ukrepov ne moremo opredeliti kot čarobnega. Prav vsi namreč delujejo šele v kombinaciji z vsemi preostalimi ukrepi. Kljub temu je bilo v študiji potrjeno, da najučinkovitejši ukrepi vključujejo policijsko uro ter zapiranje krajev, kjer se ljudje zbirajo tako v manjšem kot v večjem številu. To vključuje tako odpoved majhnih shodov (zapiranje barov, restavracij, trgovin, srečanj do 50 oseb), pa tudi zaprtje izobraževalnih ustanov. Čeprav so nekatere študije nakazovale, da zaprtje šol nima velikega vpliva na potek epidemije, pa ugotovitve iz ZDA kažejo, da je zaprtje šol pri njih zmanjšalo smrtnost in incidenco za COVID-19 za 60 %.

Na žalost pa imajo vsi ti ukrepi tudi škodljive posledice. Zaprtje šol tako lahko povzroči socialno izolacijo in stres. Učenci se doma pogosto tudi slabše prehranjujejo. Zato raziskovalci omenjene študije priporočajo, naj država skrbno preuči razmerje med koristmi in pomanjkljivostmi vsakega predlaganega ukrepa.

Toda čarobne palice, kot kaže, ni. Zato bomo z določenimi ukrepi najverjetneje morali živeti še vsaj nekaj tednov, mesecev ali celo let.

povezava na študijo