Dimitrij Rupel, Portal PLUS: Charlottesville in naši mediji; spomeniki in podpora vladi
Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel na Portalu PLUS razmišlja o burnem dogajanju ob nedavnih protestih v Charlottesvillu, odzivom ameriških in slovenskih medijev nanje ter možnih vzporednicah v Sloveniji.
Enostranski in dvoličen odziv slovenskih medijev, ki so večinoma povzemali ameriške levičarske/demokratske, primerja s slovenskim pregovorom "Iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne."
Po Ruplovem mnenju bi lahko dve skupini, ki sta se izoblikovali na nasilnih protestih in protiprotestih ob napovedani odstranitvi kipa generala poražene južnjaške vojske Roberta E. Leeja, opisali kot tiste, bližje predsedniku Trumpu, in tiste, ki mu nasprotujejo.
Nato se vpraša o stanju v Sloveniji in možnih primerjavah. Pri nas namreč nimamo nobenih spomenikov v državljanski vojni poraženi strani in nismo niti zmožni dostojno pokopati vseh žrtev tega konflikta. Pred kratkim smo sicer imeli slovesnost ob odkritju spravnega spomenika žrtvam vseh vojn, na katerega pa nismo zmogli napisati ničesar konkretnega ali pa besede "revolucija".
Tu bi se bilo pošteno vprašati, kako pa je z odstranitvijo socialističnih spomenikov - ta ideologija je bila denimo poražena v hladni vojni, proti njej pa se je Slovenija borila tudi v osamosvojitveni vojni?
Več na Portal PLUS.
Enostranski in dvoličen odziv slovenskih medijev, ki so večinoma povzemali ameriške levičarske/demokratske, primerja s slovenskim pregovorom "Iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne."
Po Ruplovem mnenju bi lahko dve skupini, ki sta se izoblikovali na nasilnih protestih in protiprotestih ob napovedani odstranitvi kipa generala poražene južnjaške vojske Roberta E. Leeja, opisali kot tiste, bližje predsedniku Trumpu, in tiste, ki mu nasprotujejo.
Nato se vpraša o stanju v Sloveniji in možnih primerjavah. Pri nas namreč nimamo nobenih spomenikov v državljanski vojni poraženi strani in nismo niti zmožni dostojno pokopati vseh žrtev tega konflikta. Pred kratkim smo sicer imeli slovesnost ob odkritju spravnega spomenika žrtvam vseh vojn, na katerega pa nismo zmogli napisati ničesar konkretnega ali pa besede "revolucija".
Tu bi se bilo pošteno vprašati, kako pa je z odstranitvijo socialističnih spomenikov - ta ideologija je bila denimo poražena v hladni vojni, proti njej pa se je Slovenija borila tudi v osamosvojitveni vojni?
Več na Portal PLUS.
Povezani članki
Zadnje objave
Kovčki prtljage ali kovčki denarja?
17. 7. 2026 ob 10:00
Cigler Kralj napovedal forenzični pregled na kmetijskem ministrstvu
17. 7. 2026 ob 7:00
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Pol milijona glasov proti Bruslju: zahtevajo remigracijo
16. 7. 2026 ob 23:17
V opoziciji pričakovani očitki: Skok naj bi preganjal politične nasprotnike
16. 7. 2026 ob 18:40
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Ekskluzivno za naročnike
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kraševka
Ljubljanski SPOMENIK SPRAVE je le pesek v oči, da ni vidno, da NI prave DEMOKRACIJE. Velike slovesnosti se vršijo le ob SPOMENIKIH REVOLUCIJE. Celo v ANTIKVARIATU . ob Ljubljanski STOLNICI, je na klavirju med nekaj knjigami lepo razstavljen KIP MARŠALA TITA. Enkrat sem tam pripomnila, da pogrešam tam kip tudi cesarja FRANCA JOŽEFA in kralja KARAĐORĐEVIČA, pa so se mi le nasmehnili. Dvomim, če veliko vedo o naši ZGODOVINI, ki sega dlje kot leto 1945 !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.