Dimitrij Rupel, Siol.net: Uničenje resnice
Nadalje opozarja na članek nemškega Der Spiegla z naslovom Uničenje resnice, ki govori o pešanju "skupne realnosti" v zahodnih liberalnih družbah.
Nastala je kriza zaupanja oz. vojna nezaupanja, očitna povsod v zahodnem svetu. Grožnja ob tem prihaja s strani (pretežno desničarske) "kulture trolov", ki stavi na kaos in zavajanje, in iz (pretežno levičarske) "kulture izbrisa" (Cancel Culture), ki želi vzpostaviti prisilno konformnost in izriniti drugače misleče (prilagoditev in družben pritisk).
"V komunizmu so hoteli ljudi prepričati, da je pred njimi veličastna socialistična prihodnost. Nova propaganda se osredotoča na sejanje zmede in razširjanje teorij zarote," Rupel navaja citat britanskega novinarja Petra Pomerantseva v nemškem članku.
Povezani članki
Zadnje objave
V Mestnem muzeju Ljubljana razstava o dolgo zamolčani kiparki Lizi Hribar
10. 11. 2026 ob 21:55
Prejemnikom tujega denarja bi prepovedali organiziranje kampanj
10. 11. 2026 ob 19:05
Svoboda straši s pokojninami: velike številke, zamolčane razlike
10. 11. 2026 ob 18:52
Krakov: po terorističnem napadu znano več o stanju poškodovanih
10. 11. 2026 ob 17:50
Janković pričakuje nov mandat, meščani pa opozarjajo na napačne prioritete
10. 11. 2026 ob 17:44
Roman Safet iz Šiške: satirični odgovor na romsko problematiko
10. 11. 2026 ob 15:11
1 komentar
rasputin
Kar se je zgodilo na Zahodu od pojava interneta naprej je to, da je bil razbit medijski monopol elite. Internet je omogočil nastanek številnih internetnih medijev, ker so stroški teh medijev bistveno nižji kot so stroški tiskanih ali TV medijev. Poleg tega je prek različnih forumov, blogov in vlogov dobil možnost tako rekoč vsakdo, ki ima ambicijo, da sodeluje v javnem diskurzu. Česa takega doslej v zgodovini še ni bilo.
Seveda je nastal tudi problem trolov oziroma ljudi, ki načrtno lansirajo lažne novice, toda pravi problem je nekje drugje. Pravi problem je v tem, da je zahodna elita, ki obvladuje glavne medije, do pojava interneta monopolno narekovala medijski diskurz izključno v svojem interesu, zdaj pa se je pojavila množica malih internetnih medijev, ki se ne ozirajo na interese lokalnih elit in niti globalne oziroma zahodne elite in pišejo, kar jim drago. Elita je spoznala, da so prek dejanske politične, ideološke in interesne pluralizacije medijev ogroženi njeni vitalni interesi. Reakcija je seveda sledila.
Zahodna elita se je zaradi obrambe svojih specifičnih interesov zatekla k že preizkušenemu orodju: cenzuri. Ker je državna cenzura seveda nedemokratičen instrument, je elita pogruntala obvod in sicer cenzuro, ki jo izvajajo internetni medijski velikani sami na podlagi svojih internih pravil. Rezultat je (skoraj) enak, kot če bi cenzuro v prid elite izvajala država/politika, le videz demokracije je tako ohranjen. Razlika je samo v tem, da bi državni cenzor "prestopnike" lahko tudi oglobil in utišal za vedno, česar zasebna podjetja ne morejo. To je pač cena, ki jo mora plačati elita, da vzdržuje videz demokracije.
Če sledimo Ruplovi trditvi o uničenju resnice, gre bolj za uničenje ene resnice, ki je absolutno dominirala do pojava interneta in še vedno dominira v dominantnih medijih, le da se je njen monopol močno skrhal s pojavom množice internetnih medijev. Elita, ki se čuti zaradi izgube medijskega monopola ogrožena pri uveljavljanju svojih interesov, govori kar uničenju resnice - njene resnice - dejansko pa gre za uničenje njenega monopola.
Simptomatično je recimo to, da so v začetni dobi intereneta dominantni mediji vsi po vrsti omogočali komentarje bralcev, da bi kasneje veliko njih komentiranje bralcev ukinilo. Izgovor je seveda, da zaradi trolov in neresnih komentatorjev, resnica pa je, da predvsem zato, ker se elita počuti ogrožena v svojih interesih po obvladovanju družbe.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.