Dodatna obdavčitev bank bi bila diskriminatoren in ideološki ukrep

Vlada je pred kratkim premlevala idejo o obdavčitvi izrednih dobičkov bank, s katero bi lahko finančno pokrila posledice nedavnih katastrofalnih poplav. Na včerajšnjih Odmevih pa je o tem govoril tudi finančni minister Klemen Boštjančič, ki pa je dodal, da banke in zavarovalnice niso edine, ki morajo prispevati svoj del za najnujnejšo obnovo infrastrukture in pomoč prizadetim v poplavah. 

O idejah smo se pogovarjali z ekonomistom Maksom Tajnikarjem, za mnenje pa smo povprašali tudi Davorina Kračuna, predsednika Fiskalnega sveta Republike Slovenije. 

Banke in zavarovalnice niso edine, ki bi morale prispevati svoje, meni Boštjančič

Finančni minister Klemen Boštjančič je sodeloval v včerajšnjih Odmevih. Med drugim je povedal, da bančništvo in zavarovalništvo nista edini dejavnosti, za kateri na vladi menijo, da morata svoje prispevati, da bi se obnovila infrastruktura in omogočila pomoč vsem, ki jih je prizadela ujma pred tremi tedni. Kot je povedal Boštjančič, gre tudi za »druge dejavnosti, ki so danes ali pa v preteklem letu v času energetske krize kovale ekstra dobičke«. Do obdavčitve bank so bili pred kratkim kritični nekateri ekonomisti, npr. Igor Masten iz ljubljanske ekonomske fakultete, ki je ukrep označil kot populističen, do njega pa je bil kritičen tudi nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar.  

Solidarnostni prispevek za delavce oziroma za tiste, ki so zavezanci za dohodnino, naj bi znašal približno toliko, kot je znašal prispevek za odpravo posledic potresa v Posočju pred 20 leti, in sicer 0,3 odstotka. Kot je še povedal Boštjančič, so na ministrstvu računali na podlagi lanskih podatkov, kako visok bi moral biti ta prispevek za pravne osebe in za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, da bo prispevek tako na strani prebivalcev kot na strani podjetij enak. Za podjetja (kot je kasneje povedal, za vsa podjetja, ki ustvarjajo dobiček) bo ta prispevek 0,8 odstotka od dobička pred davki. 

Boštjančič je tudi povedal, da so imele banke v zadnjem letu oziroma zadnjih dveh letih zelo visoke dobičke. S tem se strinjajo vse koalicijske stranke, kot pa je povedal Luka Mesec, je nesprejemljivo, da zavarovalnice »berejo drobni tisk in ljudem razlagajo, zakaj niso upravičeni do povračila škode« in da je rekordne dobičke bank absolutno potrebno obdavčiti. 

Obdavčitev bank in zavarovalnic ni dobra ideja

Pogovarjali smo se s predsednikom fiskalnega sveta Davorinom Kračunom. Povedal nam je sicer, da v fiskalnem svetu (še) niso oblikovali mnenja do vsakega posamičnega vladnega ukrepa s področja sanacije škode, ki so jih povzročile poplave. Danes so ocenili rebalans proračuna, dodal pa je še, da je za fiskalni svet pomembna celovita slika in odraz v proračunskih dokumentih ter da se ne osredotočajo zgolj na posamične ukrepe.  

Ekonomist prof. dr. Maks Tajnikar je za naš medij povedal, da je proti obdavčitvi bank. Jasno je, da inflacija napihuje dobičke. Bolj jih napihuje tam, kjer so konkurenčne razmere slabše, manj pa tam, kjer so boljše. To ni pri nas samo v bančništvu, podobno je na primer še v farmacevtski industriji. Dodatna obdavčitev bank bi bila diskriminatoren in ideološki ukrep, sovražen do bank. Če bi vpeljali tak davek, bi lahko pokvarili bančni sistem, najverjetneje pa bi se še obdržal in skozi čas povzročal težave.  

Tudi obdavčitev zavarovalnic nima toliko smisla, saj njihovi dobički niso tako visoki, poslujejo pa precej na pragu rentabilnosti. Zavarovalnice bodo tako ali tako sedaj začele z maksimalnim povračilom škod, same pa nimajo toliko denarja, da bi tako povrnile škodo kot hkrati še nekaj solidarno prispevale. 

Če bi se že lotili obdavčenja podjetij, bi morali najverjetneje spremeniti davek na dohodek pravnih oseb, je povedal Tajnikar, pri čemer bi ga morali spremeniti v progresivni davek, ki pa bi še vedno vključeval investicijske olajšave, ali pa uvesti davek na nepremičnine.