Dr. Marko Novak, Ius-info: Ustavnosodni aktivizem

V omenjeni zadevi je Ustavno sodišče ocenilo, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega zadevnega člena interventnega zakona povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladen člen tega zakona do končne odločitve Ustavnega sodišča ne bi izvrševal. Zato je do svoje končne odločitve zadržalo njegovo izvrševanje. Težko popravljive posledice naj bi bile v tem, da se z interventnim zakonom odstopa od enotnega sistema plač v javnem sektorju, ki zagotavlja enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih.

Novak ugotavlja, da US pri tem sploh ne navede, katera ustavna določba bi utegnila biti z izvrševanjem interventnega zakona ogrožena. "Govori le o enotnem plačnem sistemu, kot da bi ta sam po sebi užival ustavnopravno varstvo. Ali je v ozadju ustavno načelo enakosti pred zakonom, lahko le ugibamo. Oziroma ta argument najdemo med argumenti predlagateljev, ki jim Ustavno sodišče prisluhne," ugotavlja pravnik, ki pritrdi odklonilnemu ločenemu mnenju ustavnega sodnika Jakliča, ki je opozoril na pretirani politični aktivizem.

"Zdi se mi, da Jaklič s svojo kritiko želi opozoriti, da je Ustavno sodišče neupravičeno sprejelo tezo, da je trenutno veljavni enotni plačni sistem z vsemi svojimi mehanizmi za njegovo korekcijo pravzaprav (nevtralna) ustavna vrednota, ki je ne gre samovoljno podirati, kar naj bi storila Vlada. Toda Ustava RS nič ne govori o tem, kakšna naj bodo razmerja med plačami različnih javnih uslužbencev in funkcionarjev. To je namreč stvar proste presoje glede normativne ureditve zakonodajalca in vsakokratnega družbenega dogovarjanja ter prilagajanja trenutni družbeni situaciji," še zapiše Novak.

Celoten prispevek lahko preberete na Ius-info.