dr. Primož Banovec v intervjuju za Večer: Za vse niso krive podnebne spremembe
Dr. Primož Banovec, direktor Inštituta za vodarstvo, je v intervjuju za Večer bil zelo kritičen do slovenskega upravljanja z vodami in naše poplavne varnosti. Oster je bil tudi do več desetletij odrivanja omenjenega problema.
"Storili nismo ničesar. Vsi bi le ozaveščali … Ampak dosti tega, nehajmo se že ozaveščati, vsi vemo, da so težave že tukaj. Treba je znati angažirati, organizirati znanje, strokovnjake, politiko, uskladiti interese z naravo, kulturo, kmetijstvom in še kom in začeti delati. V Sloveniji pa imamo praktično samo en študij vodarstva, se pravi hidrotehnike na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani, na smeri okoljsko inženirstvo pa imamo v prvem letniku vpisanih običajno le kakih pet študentov. Vsi bi radi ozaveščali, teh, ki bi umeščali v prostor, projektirali, izvajali, nadzirali vse te procese in jih spravili v življenje, pa ni. Vidite, v intervjuju delam reklamo za ta študij, ker potrebujemo maso inženirjev, ki bodo sposobni to projektirati in izvesti. Koliko občin štipendira inženirje na tem področju? Nobena. Država? Tudi ne. Koliko se vlaga v promocijo poklica vodar?” je dejal Banovec.
Zato je tudi infrastrukturna pripravljenost na takšne poplave, kot smo jim bili priča prejšnji teden, zelo slaba. “"Infrastrukturno pripravljenost lahko ocenim kot slabo, tukaj je treba biti samokritičen. Takoj po osamosvojitvi je politika sklenila, da je treba vodne skupnosti in strukture okoli njih razgraditi, da so nesmiselne in nepotrebne. To je popolnoma drugačna pot kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije, kjer so ubrali drugačno pot upravljanja z vodami in bolje prepoznali pomen tega sektorja - tudi za obstoj družbe,” je prepričan Banovec.
Več si lahko preberete v intervjuju na spletni strani Večera.
"Storili nismo ničesar. Vsi bi le ozaveščali … Ampak dosti tega, nehajmo se že ozaveščati, vsi vemo, da so težave že tukaj. Treba je znati angažirati, organizirati znanje, strokovnjake, politiko, uskladiti interese z naravo, kulturo, kmetijstvom in še kom in začeti delati. V Sloveniji pa imamo praktično samo en študij vodarstva, se pravi hidrotehnike na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani, na smeri okoljsko inženirstvo pa imamo v prvem letniku vpisanih običajno le kakih pet študentov. Vsi bi radi ozaveščali, teh, ki bi umeščali v prostor, projektirali, izvajali, nadzirali vse te procese in jih spravili v življenje, pa ni. Vidite, v intervjuju delam reklamo za ta študij, ker potrebujemo maso inženirjev, ki bodo sposobni to projektirati in izvesti. Koliko občin štipendira inženirje na tem področju? Nobena. Država? Tudi ne. Koliko se vlaga v promocijo poklica vodar?” je dejal Banovec.
Zato je tudi infrastrukturna pripravljenost na takšne poplave, kot smo jim bili priča prejšnji teden, zelo slaba. “"Infrastrukturno pripravljenost lahko ocenim kot slabo, tukaj je treba biti samokritičen. Takoj po osamosvojitvi je politika sklenila, da je treba vodne skupnosti in strukture okoli njih razgraditi, da so nesmiselne in nepotrebne. To je popolnoma drugačna pot kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije, kjer so ubrali drugačno pot upravljanja z vodami in bolje prepoznali pomen tega sektorja - tudi za obstoj družbe,” je prepričan Banovec.
Več si lahko preberete v intervjuju na spletni strani Večera.
Povezani članki
Zadnje objave
Bogomil Ferfila: »To je bil predvsem referendum o Trumpu«
9. 11. 2026 ob 20:07
Od torka manj za gorivo: rezervoar bencina cenejši za šest evrov
9. 11. 2026 ob 19:06
Koroška tri leta po poplavah še vedno čaka na ključne zaščitne ukrepe
9. 11. 2026 ob 16:52
Svet EU je Sloveniji odobril nižje trošarine na bencin in dizel
9. 11. 2026 ob 16:51
Destabilizacija Afriškega roga, krepitev Al-Kajde
9. 11. 2026 ob 14:25
Na Češkem zapor za rdečo zvezdo, v Sloveniji ji posvečamo koncerte
9. 11. 2026 ob 13:55
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
1 komentar
Andrej Muren
Za nič niso krive podnebne spremembe, to je le izgovor za nesposobne in tiste, ki bi radi z zvijačo vlekli ljudem denar iz žepov. Vremenske katastrofe so se dogajale ves čas, kar svet stoji. V nekaterih obdobjih jih je bilo več, v drugih manj, vedno pa so bile prisotne.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.