Drnovšek zagodel Janši: zaradi neustavnosti v Zakonu o nalezljivih boleznih neustavni tudi nekateri epidemiološki ukrepi

Ustavno sodišče je na pobudo več državljanov razsodilo, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo.

Posledično so z ustavo neskladni tudi vladni odloki z zaščitnimi ukrepi, sprejetimi na tej podlagi, kot so prepoved prehajanja regijskih in občinskih mej, prepoved zbiranja in omejitev gibanja v nočnem času.

Po prepričanju večine petih ustavnih sodnikov namreč zakon vladi pušča preveč proste roke pri odločanju o omejevanju pravic posameznikov.

Zakon o nalezljivih boleznih z, kot so zdaj ugotovili sodniki, neustavnimi členi, je sicer sprejela še Drnovškova vlada leta 1995, sedanja vlada pa ga je novelirala septembra lani. 

Parlament ima zdaj dva meseca časa, da neustavnost odpravi, do takrat pa obstoječi predpisi vseeno veljajo, saj bi nevarovanje zdravja in življenja ljudi pomenilo še hujšo protiustavnost.


Epidemija novega koronavirusa je očitno prvi primer po šestnajstih letih, ki je v ustavno preverbo poslal Zakon o nalezljivih boleznih, sprejet še v času Drnovškove vlade leta 1995.

Pet ustavnih sodnikov je zdaj presodilo, da je zakon, pod katerega je podpisan tedanji predsednik državnega zbora Jožef Školč, v 39. členu neustaven. Ustavni sodniki so zapisali, da je zakonodajalec vladi prepustil bistveno preširoko polje proste presoje pri odločanju o ukrepih iz 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB.

ZNB podpisal Školč #LDS; 1995
Več kot očitno je, da vlado sistematično napadajo na vseh razpoložljivih frontah. https://t.co/bmim2Sh8P0 pic.twitter.com/PXkFSLVIuO

— Davorin Kopše (@DKopse) June 2, 2021

Tako je presodilo pet ustavnih sodnikov proti trem. Posledično so po odločitvi sodišča neustavni tudi epidemiološki vladni odloki, ki so bili sprejeti na tej podlagi.

Ustavno sodišče je še zapisalo, da ima ugotovitev neskladnosti učinek razveljavitve. Kar pomeni, da zaključenih prekrškovnih postopkov ni več mogoče odpreti, zato plačanih glob za te prekrške ljudje ne bodo dobili povrnjenih.

Parlament ima dva meseca časa, da neskladje odpravi. Do odprave neskladja pa se ustavno sporne določbe zakona o nalezljivih boleznih uporabljajo še naprej. Ustavni sodniki namreč želijo zavarovati zdravje in življenje ljudi, ki bi lahko bili zaradi odsotnosti zakonske podlage v prihodnje ogroženi. Tako je namreč preprečen nastanek še hujšega protiustavnega stanja.

V zvezi s tem se je na Twitterju odzval tudi notranji minister Aleš Hojs:

Ustavno sodišče razveljavilo dva člena Zakona o nalezljivih boleznih in na podlagi teh členov izdane odloke. Toda razveljavitev zaradi epidemije učinkuje po dveh mesecih,kar pomeni,da vsi odloki še vedno veljajo.Pravno smo torej legalno in legitimno ščitili zdravje državljanov.

— Aleš Hojs (@aleshojs) June 2, 2021

Odklonilna ločena mnenja: zakon je ustvarjen za človeka in ne človek zaradi zakona

Z zgornjo argumentacijo in sklepi večine se niso strinjali sodniki dr. Rajko Knez, dr. Dunja Jadek Pensa in Marko Šorli. Slednja sta podala tudi delno odklonilni ločeni mnenji. 



Delno pritrdilno in delno odklonilno mnenje sta podala sodnika dr. Dunja Jadek Pensa in Marko Šorli.

Dr. Jadek Pensa je med drugim izrazila prepričanje, da večina ustavnih sodnikov na zakonodajalca naslavlja zahteve, ki niso realne. "Na primer, ob zahtevi, da zakonodajalec »dovolj natančno opredeli dopustne načine oziroma vrste, obseg in pogoje omejevanja svobode gibanja in pravice do zbiranja in združevanja,« ne obrazloži, s katero raziskovalno metodo naj se zakonodajalec pri neznani nalezljivi bolezni dokoplje do spoznanj o lastnostih te bolezni, njenih nevarnostih za življenje in zdravje ljudi, njenem širjenju in možnostih njenega zdravljenja, ki mu bodo omogočile izpolnitev navedenih kriterijev iz zahteve."

Marko Šorli pa je posebej poudaril (prezrto) izhodišče, da je zakon ustvarjen za človeka in ne človek zaradi zakona.

Po njegovem večina sodnikov pri presoji ni v zadostni meri upoštevala, da  je bila pred izbruhom epidemije bolezen Covid-19 praktično neznana in da ni bilo mogoče
predvideti ustreznega načina preprečevanja njenega širjenja.

"Odloki Vlade, ki so predmet ocene ustavnosti in zakonitosti v tej zadevi, so bili sprejeti v prvih mesecih epidemije. V tem času Državni zbor, tudi če bi strokovna spoznanja o bolezni bila na razpolago, ne bi mogel izvesti postopka za spremembo zakona, oziroma bi čakanje z ukrepanjem na spremembo zakona zanesljivo terjalo več življenj, kot jih je sicer," piše Šorli.

Po njegovem prepričanju je logika odločanja večine odrinila kakršnokoli vrednostno vprašanje oziroma se izogne vrednostni opredelitvi položaja, v katerem je prišlo do trka med najvišje varovano ustavno pravico – človekovim življenjem ter človekovim zdravjem na eni strani in svobodo gibanja ter združevanja na drugi strani. Načelo legalitete je bilo postavljeno kot vrhovni princip, ki izključuje kakršnokoli vrednostno opredelitev.

"Uporabljena interpretacija načela legalitete je sicer formalno logična in daje vtis objektivnosti, vendar pa spregleda, da ni namen pravil, da si podrejajo človeka, za katerega v resnici gre. Izhodišče interpretacije bi moralo biti, da naj pravila služijo človeku," zaključuje ustavni sodnik Marko Šorli.



https://twitter.com/BojanPozar/status/1400034393197060096

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1400019170243272714